neprilagojena hitrost - pričakovana ovira - trgovski center - parkirna hiša - parkirno mesto
Kot oviro, ki jo je glede na okoliščine lahko pričakoval, je sodišče v okoliščinah konkretnega primera, ko je šlo za parkirni prostor v garažni hiši trgovskega centra, štelo tudi odprta vrata na sosednjem parkirnem mestu parkiranega vozila.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00054784
ZP-1 člen 68, 155, 155/1, 155/1-6. ZPrCP člen 45, 45/10, 105, 105/5, 105/5-4. URS člen 29, 29-3.
vožnja pod vplivom alkohola - neprilagojena hitrost - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - nezakonit dokaz - policijska pooblastila - uživanje alkohola po prometni nezgodi - pravica do poštenega sojenja - zavrnitev dokaznega predloga - izločitev dokazov
V postopku o prekršku sodišče ne odloča o predlogu za izločitev dokazov s posebnim sklepom, temveč presoja te navedbe v okviru odločanja o odgovornosti za storjene prekršek. ZP-1 ne predvideva oziroma ne ureja posebej postopka za izločitev nezakonitih dokazov kot Zakon o kazenskem postopku (ZKP), temveč zgolj določa, da se sodba o prekršku ne sme opirati na dokaze, ki so pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma, ki so bili pridobljeni na nezakonit način.
Pravica do poštenega postopka ne pomeni, da mora sodišče izvesti vsak dokaz, ki ga predlaga obramba, mora pa se do dokaznega predloga opredeliti in zavrnitev izvedbe dokaza prepričljivo obrazložiti, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je preizkus alkoholiziranosti in postopek policije z obdolženko na kraju, potem ko se je na zahtevo policista morala vrniti nazaj na kraj dogodka, bil nezakonit in da je preizkus alkoholiziranosti kot takšen neveljaven, ter da policisti z obdolženko ne bi smeli voditi postopka s preizkusom alkoholiziranosti, ker se na kraj dogodka ni vrnila prostovoljno, temveč na podlagi pritiskov in zahtev policista, ki za tako ravnanje ni imel pooblastil in pravne podlage.
Ker je obdolženka izjavila, da po prometni nesreči ni uživala alkoholnih pijač in se je z rezultatom, ki ga je pokazal preizkus z elektronskim alkotestom strinjala in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisala, tudi ni podlage za trditve, da bi morali policisti za potrebe preizkusa stopnje alkoholiziranosti obdolženki odrediti strokovni pregled, česar niso storili.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00054616
ZP-1 člen 144, 144/5. ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2.
meritev hitrosti - pravica do poštenega postopka - nedovoljene pritožbene novote - uporaba milejšega predpisa - prekoračitev hitrosti v naselju - merilniki hitrosti v cestnem prometu - omilitev sankcije kazenskih točk
Pritožbene trditve, da so policisti pristopili do obdolženca medtem ko je na bencinski črpalki kupoval bencin za svojo kosilnico in mu šele takrat predočili izmerjeno hitrost ter ga seznanili z očitkom storitve prekrška, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj v zvezi s temi navedbami v pritožbi ni z verjetnostjo izkazano, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Omilitev stranske sankcije kazenskih točk zakonsko sploh ni mogoča. Ta možnost je bila namreč odpravljena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1G), ki se v tem delu uporablja od 1. 10. 2011.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - fikcija vročitve
Sklep Okrajnega sodišča v Celju EPVD 91/2021, s katerim je bil obdolžencu izrečen ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, je bil torej obdolžencu vročen s tako imenovano fikcijo vročitve 1. 7. 2021, pravnomočen je postal 10. 7. 2021 in izvršljiv 9. 8. 2021, kar vse je pred storitvijo očitanega prekrška 12. 8. 2021.
zahteva za sodno varstvo - dokazno breme lastnika vozila - prepozen dokazni predlog
Nobene ovire pa ni bilo, da ne bi pritožnik že v zahtevi za sodno varstvo predlagal zaslišanje osebe, s katero zatrjuje, da je v spornem času bil. Dokazni predlog, podan šele na zaslišanju, je zato prepozen.
Na podlagi obstoječega obvestila Ministrstva za pravosodje, z dne 18. 1. 2022, zato ni mogoče odločati o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu kot vozniku začetniku, saj mu s tem ni zagotovljeno načelo enakega varstva pravic skladno z 22. členom Ustave Republike Slovenije, ker časovno nepravilno zaporedje vpisov pravnomočno pridobljenih kazenskih točk v kazensko evidenco storilca spravlja v neenak položaj.
KZ-1 člen 29, 29/3.. ZPrCP člen 107, 107/12, 155, 155/2, 156, 156-2.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izvedenec psihiatrične stroke - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - prištevnost obdolženca - izključitev odgovornosti
V postopku postavljena izvedenka psihiatrične stroke je ustno dopolnila izvedensko mnenje na naroku na prvostopenjskem sodišču, ob prisotnosti obdolženčevega zagovornika, obširno je odgovorila na vsa postavljena vprašanja zagovornika in na podlagi strokovnih argumentov vztrajala pri že podanem zaključku, da je bila v času storitve prekrška ohranjena obdolženčeva sposobnost razumeti pomen svojih dejanj, sposobnost obvladovanja svojega ravnanja pa je bila bistveno zmanjšana.
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 27, 27/9, 101, 101/10.
krivda - obrazložitev sodbe o prekršku - ustavitev vozila - razlogi o krivdi
Sodišče prve stopnje je v zvezi z obstojem subjektivnega elementa prekrška tj. odgovornosti za storjeni prekršek zapisalo zgolj, da je storilec ravnal z eventualnim naklepom, saj se je zavedal, da zaradi njegovega ravnanja lahko nastane prepovedana posledica, pa je v le-to privolil. Ker slednji zapis predstavlja zgolj prepis zakonske definicije eventualnega naklepa, zagovornica sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je glede subjektivnega odnosa storilca do storitve prekrška zgolj postavilo definicijo in da svojega zaključka ni z ničemer obrazložilo.
odklon strokovnega pregleda - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - neformalni razgovor s policisti - namerno zavajanje
Če sta policista obdolžencu pojasnila kakšne so predpisane sankcije za prekršek odklona strokovnega pregleda in za prekršek vožnje pod vplivom prepovedanih drog, je povsem mogoče, da je obdolženec razumel, da ni nobene razlike, če gre na strokovni pregled ali ne, ker sta za oba prekrška predpisana globa v višini najmanj 1.200,00 EUR ter stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Glede samih sankcij tako resnično ni nobene razlike, vendar le pod pogojem, če se tudi na strokovnem pregledu ugotovi prisotnost prepovedanih snovi v obdolženčevem organizmu, kar pa naj bi policista obdolžencu prav tako pojasnila.
vožnja pod vplivom alkohola - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni predlog za zaslišanje priče - pravno relevantna dejstva
Sodišče prve stopnje je namreč zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče A.G. in je svojo odločitev tudi razumljivo obrazložilo v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ko je ocenilo, da izvedba tega dokaza za pravilno razsojo ni potrebna. Tako stališče sodišča prve stopnje je pravilno, ker je storilec s tem dokazom želel dokazovati le trditve o tem, koliko alkoholnih pijač naj bi spil pred samo vožnjo motornega vozila v cestnem prometu, kar pa ni relevantno dejstvo za presojo, ali je storilcu dokazana storitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola. Stopnja alkohola v organizmu se namreč ugotavlja le s tehničnimi sredstvi, to je elektronskim alkotestom ali etilometrom oziroma strokovnim pregledom, ki obsega zdravniški pregled ter odvzem telesnih tekočin krvi in urina, ne pa na podlagi trditev o tem, koliko alkoholnih pijač naj bi voznik zaužil pred vožnjo.
plačilo cestnine - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - samostojni podjetnik posameznik (s.p.) - fizična oseba - plačilni nalog - odločba o prekršku
Kot izhaja iz povzete kronologije vodenja prekrškovnega postopka pred prekrškovnim organom, je prvotni PN z dne 27. 6. 2020 sicer bil izdan storilcu M. M., čeprav iz istega PN izhaja tudi ime pravne osebe T. T. s.p., torej je ta PN bil izdan M. M. kot s. p., v prid česar govori tudi pooblastilo zagovornice z dne 7. 7. 2020, ki ga je podpisal pooblastitelj M. M., T. T. s.p., medtem kot je PN z dne 27. 8. 2020 bil izdan na ime M. M., kot fizično osebo, v prid česar govori tudi pravna opredelitev prekrškov z nižjo globo, ki se je poslej izdala storilcu po določbi 1. - 10. točki člena 42 ZCestn. Ta PN je, kot navaja prekrškovni organ, postal pravnomočen (o tem se v spisovnem gradivu ne nahaja podatek), saj zoper tako izdani PN ni bila vložena ZSV.
V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče skrbno preučiti celotno spisovno gradivo in v tej zvezi natančno analizirati oba izdana PN prekrškovnega organa z dne 27. 6. 2020 in z dne 27. 8. 2020 ter odločbo prekrškovnega organa z dne 17. 8. 2020, nato pa ob upoštevanju določbe drugega odstavka člena 14a ZP-1 ugotoviti, ali je med izdajo enega in drugega PN šlo za istega storilca, zlasti ker je M. M. že v času izdaje prvega PN bil samostojni podjetnik (s. p.), zaradi česar mu je v prvo izdanem PN z dne 27. 6. 2020 bil izdan PN kot s. p., nadomeščen PN z dne 27. 8. 2020 pa je bil izdan M. M. očitno kot fizični osebi z nižjo enotno globo, kot v prvotno izdanem PN.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00054054
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107. ZP-1 člen 113a, 113b, 113b/2.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - nezakonit dokaz - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - začetek postopka o prekršku
Tudi po presoji vloženega ugovora s strani obdolženca je prvo sodišče ugotovilo, da ugovorne navedbe obdolženca obstoja utemeljenega suma niso mogle omajati.
Preverjanje psihofizičnih sposobnosti udeležencev v cestnem prometu, kar je ena izmed bistvenih predpostavk za varno udeležbo v prometu, pa še ni postopek o prekršku, zato policisti tudi niso dolžni preizkušancem dajati nikakršnih pravnih poukov o njihovih pravicah. Šele, če se na podlagi opravljenega preizkusa alkoholiziranosti in izpolnjenega zapisnika po določbi drugega odstavka člena 107 ZPrCP ugotovi, da ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu več alkohola, kot to dovoljuje zakon in če udeleženec tak zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti tudi podpiše, obstaja podlaga za vodenje postopka o prekršku in le v primeru, ko udeleženec cestnega prometa takemu rezultatu oporeka, pride v poštev, da mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku ali strokovni pregled. Ali povedano še drugače, prekrškovni postopek se začne šele tisti trenutek, ko prekrškovni organ ugotovi, da konkretni voznik v cestnem prometu vozi s stopnjo alkoholiziranosti, ki presega dovoljeno.
Obveznost označitve datuma in časa začetka parkiranja na označenih parkirnih prostorih na počivališčih avtoceste in hitrih cest je predpisana z zakonom in gre torej za zakonsko obveznost, ki jo morajo poznati in upoštevati vsi, zlasti pa poklicni vozniki. Udeleženci cestnega prometa so primarno dolžni upoštevati zakonsko določena pravila cestnega prometa, pravila določena s prometno signalizacijo pa toliko in takrat, ko je ta postavljena in razveljavlja ali precizira zakonsko določena prometna pravila.
zahteva za sodno varstvo - plačilni nalog - pritožba prekrškovnega organa - dopustnost pritožbe - odločitev o sankcijah
Z izpodbijano sodbo je sodišče plačilni nalog prekrškovnega organa sicer spremenilo, vendar ne tako, da bi ustavilo postopek, temveč le glede odločitve o sankciji. V takem primeru pa pritožba prekrškovnega organa glede na tretji odstavek 66. člena ZP-1 ni dovoljena.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - stopnja alkoholiziranosti - tehnična sredstva
Stopnja alkohola v organizmu, ki je pomembna za opredelitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in izrek sankcij, se namreč lahko ugotavlja s tehničnimi sredstvi (elektronskim alkotestom ali etilometrom) oz. z analizo telesnih tekočin (krvi in urina), na pa na podlagi trditev o zaužiti količini alkoholnih pijač.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejanski stan prekrška - nedovoljen pritožbeni razlog
Čeprav iz poslovnega registra Slovenije pri Ajpes res izhaja, da je storilka zgolj družbenica v družbi A. d.o.o., medtem ko je zakoniti zastopnik te družbe D. T., in četudi drži, da sama nima veljavnega vozniškega dovoljenja, pritožbeno sodišče v okviru predmetnega postopka tega ne more upoštevati oziroma na podlagi takih navedb spremeniti izpodbijane odločitve, saj je odločba pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna in je slovensko sodišče nanjo vezano.
ZCestn člen 50, 50/4, 50/4-8, 50b, 50b/2. ZP-1 člen 6.
krivda - odgovornost za prekršek - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - prekršek in kaznivo dejanje - prepovedana posledica
Prekršek je dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija. Za razliko od kaznivih dejanj pri prekrških prepovedana posledica nastopi že s samo kršitvijo zakona in ni potrebno, da bi ta kršitev zakona imela tudi navzven vidne posledice v obliki poškodovanja zavarovanih pravnih dobrin oziroma njihovega ogrožanja. Zato se subjektivni odnos storilca do prekrška ozioroma njegova odgovornost za storjeni prekršek ugotavlja v razmerju do zavedanja prepovedanosti dejanja in zavestnemu in voljnemu ravnanju v nasprotju s takim zavedanjem.
ZP-1 člen 14, 14.a.. ZDCOPMD člen 37.a, 37.a/1, 40.č, 40.č/1.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje - odgovornost samostojnega podjetnika - opustitev dolžnega ravnanja - opustitev dolžnega nadzora - izrek odločbe o prekršku - opis prekrška v izreku - pravica do obrambe
V predmetni zadevi je prekrškovni organ storilcu - samostojnemu podjetniku - očital opustitev dolžnosti seznanitve in opustitev dolžnosti nadzora. Navedba, da je samostojni podjetnik opustil dolžno seznanitev voznika s cestnoprometnimi predpisi in pravilno uporabo tahografa in vozniške kartice, je po prepričanju pritožbenega sodišča dovolj konkretna, saj lahko samostojni podjetnik sam izbere način seznanjanja svojih delavcev glede na njegovo poznavanje vseh okoliščin. Tak očitek tudi omogoča obrambo, saj zadošča, da storilec izkaže, kako je svoje delavce seznanjal s predpisi in pravilno uporabo (v obravnavani zadevi) tahografa in vozniške kartice. Pri opustitvi dolžnega nadzorstva pa je že po naravi stvari položaj drugačen. Konkretna dejanja, ki bi jih storilec moral izvesti, pa jih ni, bi morala biti v izreku odločbe navedena. Le v takem primeru je samostojnemu podjetniku omogočena pravica do obrambe. Iz obrazložitve odločbe sicer nekatera taka dejanja izhajajo (storilec naj dela ne bi odrejal tako, da bi imel neposredni storilec dovolj časa za upoštevanje predpisov in naj ne bi izvajal rednih kontrol in z izpiski ali prenosom podatkov iz digitalnega tahografa nadzoroval pravilne uporabe tahografa), vendar opis v obrazložitvi odločbe ne zadošča in je v tem delu pritrditi pritožbi, da opustitev dolžnega nadzorstva, kot je opisana v izreku, ni prekršek.
ZP-1 člen 8, 21, 21/2. ZCestn člen 42, 42/1, 42/1-10, 50, 50/4, 50/4-8.
zahteva za sodno varstvo - eventualni naklep - zavestna malomarnost - sankcije - opomin - cestnina - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine
Storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je kot dolgoletni voznik istega motornega vozila zavedal, da lahko stori dejanje, ki pomeni kršitev zakona in je predpisano kot prekršek, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo, ker se je očitno zanašal na to, da je število osi na OBU napravi ustrezno nastavljeno, kar je v skladu s 26. členom KZ-1 definirano kot zavestna malomarnost.
Prekršek po 8. alineji četrtega odstavka 50. člena ZCestn stori posameznik, ki prevozi točko cestninjenja z OBU napravo neustreznega cestninskega razreda. Bistvo storilcu očitanega prekrška je v neizpolnitvi predpisane obveznosti nastavitve ustreznega števila osi vozila na OBU napravi, posledica neizpolnitve take obveznosti pa je nastanek škode v obliki premalo obračunane cestnine. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da so predpisane obveznosti bile izpolnjene ravno zaradi tega, ker je bil storilcu izdan plačilni nalog, in ne pred izdajo plačilnega naloga. Storilčeva obveznost je bila nastaviti pravilno število osi, kar je storilec izpolnil po tem, ko je bil s strani podjetja, za katerega je opravljal prevoz, obveščen o tem, da število osi ni ustrezno nameščeno. To jasno izhaja iz dejstev, da ob povratku v Slovenijo ni bila zaznana istovrstna kršitev predpisov.