Sodišče prve stopnje je presojalo, ali je imel varnostnik podlago, da storilcu odredi, da si nadene masko ali zapusti trgovino. Te podlage ni našlo v ogroženosti življenja, kot si napačno predstavlja pritožnik, temveč v kršitvi reda, kakšen je bil določen in javno objavljen na varovanem območju, na katerem je do dogodka prišlo. Tega pa je storilec nedvomno kršil.
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-2.. ZP-1 člen 57, 62.a, 157, 157/3.
preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - nova dejstva in dokazi v pritožbi - sestavine plačilnega naloga - stranska sankcija izrek kazenskih točk - nevarnost dejanske kršitve
Storilcu je bila poleg globe izrečena tudi stranska sankcija treh kazenskih točk. Gre za sankcijo, ki jo prekrškovni organ po določbi 2. točke petega odstavka 46. člena ZPrCP mora izreči. Prekrškovnemu organu in sodišču se zato ni treba posebej opredeljevati do nevarnosti, ki jo kršitev predstavlja v konkretnem primeru, saj je zakonodajalec tako vožnjo opredelil kot tako nevarno za varnost, da terja izrek stranske kazni.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - 18 kazenskih točk - postopek o prekršku
Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek, v katerem sodišče ugotavlja, ali je bilo storilcu s plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku, ki so bile izdane in postale pravnomočne v obdobju dveh let, za prekrške storjene v dveletnem obdobju, izrečenih toliko kazenskih točk, da mu je sodišče v skladu z 22. členom ZP-1 dolžno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - načelo kontraditktornosti - pravica do izjave v postopku - izbris kazenskih točk
ZP-1 ne določa obveznosti, da bi sodišče to obvestilo Ministrstva za pravosodje o doseženem številu kazenskih točk moralo poslati storilcu v izjasnitev pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sicer pa je vsebina tega obvestila v celoti povzeta v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, s čimer je storilki dana možnost, da se v okviru pritožbenega postopka izjavi o podatkih, ki izhajajo iz takega obvestila.
Nosilno vprašanje v tej prekrškovni zadevi, kot pravilno razloguje tudi prvo sodišče, je namreč izpolnitev ukrepa kmetijske inšpektorice, torej kompletna odstranitev lesnega pepela iz navedenega kmetijskega zemljišča, ki je bilo last storilca. Zato so za ta prekrškovni postopek v nasprotju s pritožbenimi navedbami povsem nerelevantne pritožbene navedbe, da storilec na svojo kmetijo ni dovažal lesnega pepela zaradi visokega PH, ki je celo škodljiv za kmetijsko zemljišče, je pa lesni pepel v določenem razmerju mešal z drugimi snovmi, da je nastal substrat, polovico vsega pa je odstranil.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00051930
ZJRM-1 člen 6, 6/1.
žalitev - neizveden dokaz - dokazni postopek - snemanje brez privolitve
Zvočni posnetek, ki naj bi ga o dogajanju kritičnega dne posnetega sama oškodovanka in ga predvajala policistom, nikoli ni bil predložen sodišču in se kot dokaz v spisovnem gradivu tudi ne nahaja. O zvočnem posnetku sta izpovedala le oškodovanka, ki je potrdila, da je storilčeve besede posnela s svojim GSM aparatom in policist I. O., ki je iz posnetka, ki mu ga je po prihodu na kraj dogodka predvajala sama oškodovanka, razbral določno le besedo ″bosansko″, ostalo pa je bilo nerazločno.
nedovoljen pritožbeni razlog - vročitev odločbe - dejanski stan prekrška - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da prekrška, ki se ji ga očita, ni storila ona, ker se je v času storitve prekrška nahajala na delovnem mestu v C., je potrebno poudariti, da se te navedbe nanašajo na dejansko stanje samega prekrška, o katerem je bilo pravnomočno odločeno. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - odreditev preizkusa alkoholiziranosti - zakonitost dokazov - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Kot je bilo že predhodno pojasnjeno, postopek preizkusa alkoholiziranosti še ni postopek o prekršku, temveč je postopek preizkusa psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu, ki ga opravljajo policisti kot pooblaščene uradnega osebe prekrškovnega organa v skladu z določbami ZPrCP in v skladu z ZNPPol. Že iz temeljnih določb ZPrCP (določbi členov 12 in 13 ZPrCP) pa izhaja dolžnost prekrškovnih organov – policije, da nadzira promet, opravlja kontrolo spoštovanja vseh določb ZPrCP, med drugim tudi preizkus psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu, kar je temelj prometne varnosti in garancija, da se iz cestnega prometa med drugim izločijo tisti vozniki, ki vozijo bodisi alkoholizirani, bodisi pod vplivom prepovedanih substanc in kot taki predstavljajo največjo nevarnost za nastanek prometnih nezgod.
Res je, da pred podpisom zapisnika s tako vsebino obdolženec ni bil poučen o pravici do molka oz. privilegiju zoper samoobtožbo, vendar kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, policisti pred podpisom zapisnika niso dolžni poučevati o tem, da ni dolžan ničesar priznati, izpovedati zoper sebe in priznati krivde, saj postopek preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom ni postopek o prekršku, temveč postopek po določbah ZPrCP, s katerimi policisti ugotavljajo izpolnjevanje pogojev za udeležbo v cestnem prometu.
pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - plačilo kazni - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Pritožbeno zanikanje storitve navedenega prekrška oz. vožnje motornega vozila v navedenem času in navedenem kraju je za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantno. To bi namreč storilec moral uveljavljati v pravnem sredstvu zoper odločbo pristojnega organa države izdaje v roku in na način, kot je bil poučen v tej odločbi.
odklonitev strokovnega pregleda - pravni pouk o pravicah osumljenca - postopek o prekršku - odreditev strokovnega pregleda - zakonitost odredbe
Zmotno je tudi prepričanje, da bi moral obdolženec pred podpisom zapisnika s strani poslujočega policista prejeti pravni pouk o pravici do molka, kajti postopek glede preverjanja obdolženčevih psihofizičnih sposobnosti, potrebnih za varno vožnjo v cestnem prometu, kot je bilo že predhodno pojasnjeno, še ni bil postopek o prekršku, kot to zmotno razloguje pritožnik, temveč je bil z njim voden postopek, ki je predpisan v določbah ZPrCP, konkretno v določbi člena 107 ZPrCP in le v primeru, če se ugotovi, da voznik v cestnem prometu ravna v nasprotju s posameznimi določbami tega člena, med drugim, da odkloni odrejen strokovni pregled s strani poslujočega policista, obstaja sum storitve prekrška in v takem primeru prekrškovni organ vloži obdolžilni predlog, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru.
ZJRM-1 člen 22, 22/1. ZP-1 člen 42, 42/6, 136, 136/1, 136/1-4.
zahteva za sodno varstvo - javni red in mir - zastaranje pregona za prekršek - absolutno zastaranje - neupoštevanje odredbe policista - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti
Ker za obravnavani prekršek velja splošni dvoletni relativni zastaralni rok, od storitve prekrška pa je tekom pritožbenega postopka potekla že 4 leta, je pregon v obravnavani zadevi absolutno zastaran in je bilo potrebno izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeniti glede razloga za ustavitev postopka o prekršku tako, da se postopek o prekršku ustavi zoper storilko iz razloga po 4. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1.
zahteva za sodno varstvo - odreditev strokovnega pregleda - vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi - kolesar - zakonitost odredbe o pregledu
Ker je v obravnavani zadevi jasno izkazano, da je storilec bil neposredni udeleženec prometne nesreče, je podana situacija iz devetega odstavka 107. člena ZPrCP, ki pooblašča policista, da udeležencu prometne nesreče odredi strokovni pregled, ne da bi pred tem izvedel preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola (posledično tudi brez izvedbe postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepovedanih drog oziroma psihoaktivnih zdravil). Namen te določbe je po mnenju pritožbenega sodišča na eni strani v tem, da se udeleženca prometne nesreče na samem kraju ne obremenjuje še s preizkusi, če policist oceni, da bi pri tem težko sodeloval, po drugi strani pa se s tem zagotavlja najbolj zanesljiva ugotovitev dejstev, ki so pomembna pri obravnavanju prometnih nesreč tj. ali je bil udeleženec pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - plačilo kazni
Storilcu ni bila izrečena globa zaradi prekrška prekoračitve hitrosti vožnje, za katero trdi, da jo je plačal, temveč zato, ker ni odgovoril na poziv pristojnega organa države izdaje.
Pritožbene navedbe, da je kazen, ki je predmet priznanja in izterjave v tem postopku, že bila plačana, so tako neutemeljene.
zahteva za sodno varstvo - javni red in mir - neupoštevanje odredbe policista - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - razbremenilni dokazi
Storilec torej ni predlagal postavitev izvedenca zato, ker bi želel dokazovati poškodbo glave, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje, niti ni zatrjeval, da naj bi vzrok za njegovo vedenje v sami poškodbi glave. Ker je storilec s predlaganim dokazom tj. postavitvijo izvedenca nevropsihiatra želel dokazovati, da se zaradi zaužitja zdravila ni mogel zavedati svojega ravnanja oziroma ga imeti pod nadzorom, s tem pa dokazovati, da niso podani subjektivni elementi prekrška, da torej ni podana storilčeva odgovornost za storjena prekrška, bi sodišče tak dokaz moralo izvesti, saj gre za razbremenilni dokaz, ki je pravno relevanten za odločitev o odgovornosti za storjeni prekršek, je primeren in dosegljiv, prav tako pa ni razlogov, da bi sodišče štelo, da je dejstvo, ki ga želi storilec s tem dokazom dokazovati, že dokazano z drugimi dokazi.
vročitev sklepa - napake pri vročanju - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije
Posledica napak pri vročanju sklepa so bile s sklepom prvostopenjskega sodišča z dne 19. 10. 2021 odpravljene, na vsebinsko pravilnost izpodbijanega sklepa pa take napake ne morejo vplivati in so zato take pritožbene navedbe neutemeljene.
nedovoljen pritožbeni razlog - vročitev odločbe - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejansko stanje
Storilec pojasnuje, da je pravočasno posredoval podatke o vozniku in še vedno trdi, da prekrška ni storil. Take navedbe pa so neupoštevne, saj se nanašajo na dejansko stanje prekrška in bi jih storilec moral uveljavljati v pravočasni pritožbi zoper odločbo o prekršku pred pristojnim organom države izdaje,
Sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v obdobju dveh let dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, nima možnosti tehtanja, ali naj mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
Ker storilka v določenem roku ni odgovorila na navedbe v obvestilu in se o okoliščinah iz pisnega obvestila ni izjavila, je sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi sedmega odstavka 192.a člena ZP-1 izdalo sklep o nadomestnem zaporu in v njem pravilno znesek neplačane globe v višini 2.742,20 EUR nadomestilo z 28 dnevi zapora.
zahteva za sodno varstvo - izplačilo plače v gotovini - pobotanje terjatev - zadržanje izplačila plače - obveznost delodajalca iz delovnega razmerja
Delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih, vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, pa so neveljavna.
Pobot terjatev, ki naj bi jo imela pravna oseba kot delodajalec do delavca kot dolžnika na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, s terjatvijo, ki jo ima delavec do delodajalca iz naslova plače, saj je tak pobot mogoč le ob izrecnem pisnem soglasju delavca, ki pa v predmetni zadevi ni izkazano.
Ker je v obravnavani zadevi delovno razmerje prenehalo z dnem 3. 10. 2018, bi moral delodajalec delavcu izplačati plačo za mesec september 2018 najkasneje do 18. 10. 2018, in ker tega ni storil, je s tem kršil določbe ZDR-1 in storil prekršek.