ZVoz-1 člen 53, 53/3. ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 202č/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - udeležba v rehabilitacijskem programu - izbris kazenskih točk - pogoji za izbris kazenskih točk - vožnja pod vplivom alkohola
Določba tretjega odstavka 53. člena ZVoz-1 o izbrisu 4 kazenskih točk iz evidence kazenskih točk je namenjena imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki je zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola dosegel 16 kazenskih točk, pa še ni dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
ZP-1 člen 19a, 19a/1, 19a/2, 20a, 20a/2, 202c, 202c/2.
delo v splošno korist - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - cenzus - nedovoljen predlog - nadomestni zapor - pogoji za odreditev
Cenzus 300,00 EUR, ki se kot formalni pogoj zahteva za odobritev dela v splošno korist, se lahko doseže tudi z enotno globo, izrečeno z eno odločbo za več prekrškov v steku, ni pa mogoče vanj všteti glob in stroškov, izrečenih z večimi odločbami o prekršku. Ta cenzus se zahteva ne glede na to, ali bi storilka glede na svoje prihodke sicer bila upravičena do nadomestitve po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
Po določbi drugega odstavka 20.a člena ZP-1 se nadomestni zapor lahko odredi le, če je storilcu izrečenih deset ali več glob v znesku manj kot 300 eurov na posamičen plačilni nalog, odločbo ali sodbo, pa seštevek teh glob znaša najmanj 1.000,00 EUR, glob pa ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00036919
ZP-1 člen 25, 25/2. ZVoz-1 člen 56, 56/10.
sankcije za prekršek - stranska sankcija odvzema predmetov - fakultativni izrek stranske sankcije - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - odvzem motornega vozila - vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Prvostopenjsko sodišče je navedlo jasne in razumne razloge, ki v konkretnem primeru utemeljujejo pričakovanje, da bo izločitev odvzetega motornega vozila iz javnega prometa prispevala k dosegu cilja, to je varnost cestnega prometa, pri čemer je sodišče navedlo razloge za kriterije glede odvzema predmeta po drugem odstavku 25. člena ZP-1. Sodišče je pravilno upoštevalo, da je bilo predmetno vozilo uporabljeno za storitev prekrška. Poleg tega je iz razlogov izpodbijane sodbe in podatkov v spisu razvidno, da je bil storilec s kar tremi pravnomočnimi sodbami sankcioniran zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov.
Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja tudi, da je sodišče pretehtalo sorazmerje med posegom v lastninsko pravico osebe, ki ni storilec prekrška (lastnice vozila A. A.) in med pravico drugih udeležencev cestnega prometa do varne vožnje, s čimer je spoštovalo odločbo Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS, pa tudi sodbe višjih sodišč, da je potrebno pred posegom v lastninsko pravico kot ustavno zagotovljeno kategorijo opraviti še presojo sorazmernosti. V okviru te presoje pa je sodišče upoštevalo tudi skrbnost lastnice vozila oziroma razmerje med ravnanjem lastnice in kršitvijo zakonodaje.
ZP-1 člen 113a. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107, 107/2.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - elektronski alkotest - odklonitev strokovnega pregleda
Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti in obdolžilnega predloga namreč izhaja, da se je obdolženec z rezultatom strinjal, ker pa zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ni hotel podpisati, mu je bil odrejen strokovni pregled, ki ga je odklonil. V takem primeru se šteje, da je z odklonitvijo strokovnega pregleda izrazil strinjanje z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom.
Prav tako so neupoštevne pritožbene navedbe, da bo za storilca izguba izpita pomenila izgubo službe, s katero preživlja dva majhna otroka in trenutno brezposelno partnerko, brez izpita pa bo tudi težje našel novo zaposlitev. Pritožbeno sodišče razume storilčevo stisko, vendar nima zakonske podlage, da bi na podlagi takih trditev spremenilo izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča.
Stališče zagovornikov, ki v pritožbi sodišču očitajo, da ne bi smelo uporabiti četrtega odstavka 202. d člena ZP-1, ker je preizkusna doba po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve zaradi preklica nehala teči in torej ni trajala do 10. 12. 2018, temveč naj bi trajala do 10. 12. 2018, je zmotno, ker se opira zgolj na ozko gramatikalno razlago omenjene določbe.
odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa - stvarna pristojnost - stvarno pristojen organ za odločanje o prekrških - hitri postopek o prekršku - kršitev načela ne bis in idem - obdolžilni predlog - odločitev sodišča
Prekrškovni organ je ob ugotovitvi, da je bil stvarno nepristojen za izvedbo hitrega postopka, postopal pravilno in v skladu z določbo prvega odstavka 171.b člena ZP-1, ko je po uradni dolžnosti podal pristojnemu okrajnemu sodišču predlog za odpravo ali spremembo odločbe (plačilnega naloga); po odločitvi sodišča pa je pravilno in v skladu z določbo prvega odstavka 171.č člena ZP-1 vložil obdolžilni predlog pri pristojnem sodišču. Zaradi pravilnega postopanja prekrškovnega organa in sodišča so tako neutemeljene in v nasprotju z določili ZP-1 pritožbene navedbe, da predlagatelj ne bi smel vložiti obdolžilnega predloga za navedeni prekršek, prav tako pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bilo z izpodbijano sodbo prekršeno načelo ne bis in idem.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037751
ZPrCP člen 46, 46/1, 46/1-1, 46/5, 46/5-5. ZP-1 člen 57, 57/3, 57/4, 62a, 62a/1, 62a/1-5, 155, 155/2.
plačilni nalog - zakonski znaki prekrška - prekoračitev hitrosti v naselju - naselje - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu
Odsotnost izrecne navedbe naselja še ne pomeni, da plačilni nalog nima opredeljenega zakonskega znaka prekrška, če je v izreku plačilnega naloga in v opisu dejanskega stanja naselje kot zakonski znak dovolj določljivo opredeljeno.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037752
ZP-1 člen 35, 41, 136, 136/1, 136/1-5, 155, 155/1, 155/1-8, 186, 186/1. ZOZP člen 46. ZPrCP člen 34, 34/5, 37, 37/2, 37/5. ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZMV-1 člen 49, 49/7.
postopek o prekršku proti mladoletniku - vsebina sklepa - vzgojni ukrep - ukor - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - neizvedba predlaganega dokaza - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izvajanja dokazov
Sodišče prve stopnje je postopalo skladno z določbo prvega odstavka 186. člena ZP-1 in je v izreku sklepa navedlo, kakšen vzgojni ukrep se mladoletniku izreče in glede katerega prekrška se postopek ustavi, v obrazložitvi sklepa pa je opisalo dejanja, ki predstavljajo zakonske znake prekrškov, za katere je mladoletniku izreklo vzgojni ukrep.
Če sodišče ne izvede ustrezno predlaganega dokaza, ima obramba pravico izvedeti razloge, zakaj izvedba dokaza ni pravno relevantna za razjasnitev zadeve.
Za utemeljenost suma zadošča obstoj konkretnega dokaza, na podlagi katerega je mogoče sprejeti sklep, da je verjetnost, da je določena oseba storila prekršek, večja od verjetnosti, da ga ni storila. Stopnja verjetnosti, ki je potrebna za utemeljitev suma, pa ni odvisna od ocene obstoječih konkretnih dokazov. Ocena dokazov je predmet dokaznega postopka in je prepuščena sodišču, ki odloča o obdolžilnem predlogu. Z oceno dokazov sodišče vrednoti dokazno vrednost posameznega konkretnega dokaza v smeri razjasnitve dejanskih in pravnih vprašanj, ki so potrebna za izdajo pravilne in zakonite sodbe.
Pritožnica pa v pritožbi ne uveljavlja, da policija ni pridobila konkretnega dokaza o meritvi hitrosti, temveč daje lastno oceno pridobljenih dokazov, ki jim pripisuje protislovnost in na tej podlagi uveljavlja nezakonito pridobitev dokazov. Ocena dokaza pa ne pomeni, da je dokaz tudi bil pridobljen nezakonito, zaradi česar pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do poštenega sojenja - pisni zagovor - ustno zaslišanje - neresnična izjava - ponudba - odgovorna oseba pravne osebe - direktor - zavestna malomarnost - razpolaganje z javnimi sredstvi - javno naročanje - odmera sankcije
Zagovor je osebni privilegij obdolženca, ki ga ta izkoristi ali pa tudi ne. Pomembno je, da mu sodišče poda možnost zagovora in to je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje tudi storilo, ko je odgovorno osebo pozvalo na podajo pisnega zagovora, ki ga je obdolženi B. B. tudi sestavil, podpisal in sodišču predložil, medtem ko se je ustnemu zaslišanju odrekel.
Ker sta bila pisna zagovora določna in podrobna ter sta se v njih pravna oseba in odgovorna oseba opredelila do vseh dejstev in očitkov obdolžilnega predloga, tudi ni prišlo do bistvene kršitve iz drugega odstavka 155. člena ZP-1.
Prekršek po 5. točki prvega odstavka 112. člena ZJN-3 stori pravna oseba, ki kot ponudnik v ponudbi predloži neresnično izjavo, zato je sodišče prve stopnje pravilno kot bistveno presojalo, ali je bila v ponudbi kot celoti (torej vključno z dopolnitvijo) predložena (ne)resnična izjava ter je z vidika resničnosti izjave ocenjevalo izjavo, ki je bila podana pred javnim odpiranjem ponudb z dne 19. 10. 2016 in dopolnitev izjave na poziv naročnika z dne 11. 11. 2016.
preizkus po uradni dolžnosti - zastaranje pregona - absolutno zastaranje - splošni zastaralni rok
Zakonodajalec za prekršek po tretjem odstavku 109.a člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 109.a člena ZJN -2 ni izkoristil možnosti določitve daljšega zastaralnega roka, zato v konkretnem primeru velja splošno določilo o absolutnem zastaranju pregona, to je 4 leta od storitve prekrška.
Ker je storilec sodišču predložil zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in voznika motornega vozila, iz katerega izhaja, da je začasno telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil, bi moralo prvostopenjsko sodišče na podlagi šestega odstavka 202.d člena ZP-1 postopek odločanja prekiniti do predložitve zdravniškega spričevala, ki izkazuje storilčevo telesno in duševno zmožnost za vožnjo motornega vozila, vendar največ za eno leto od vročitve sklepa o prekinitvi postopka in ne le za tri mesece, saj datum prvega oziroma ponovnega zdravstvenega pregleda nima vpliva na zakonsko določeno dobo prekinitve postopka.
Okoliščine, ki jih pritožnik izpostavlja in sicer, da so policisti nekorektno opravljali kontrolo hitrosti v cestnem prometu, da mu je bilo svetovano, naj poravna kazen in se ne pritoži in da je hkrati bilo kontrolirano glede hitrosti še drugo vozilo, pa so okoliščine, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zato take okoliščine v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso relevantne.
Obdolženka je predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja tako, kot ji nalaga zakon, sicer priložila tudi zdravniško spričevalo z dne 25. 5. 2020, iz katerega izhaja, da je obdolženka telesno in duševno sicer zmožna za voznika motornih vozil in, da pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti predlaga njeno udeležbo v edukacijski delavnici. Zato ni dvoma, da je obdolženka prvi pogoj, ki je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, tudi izpolnila. Kot pritožba sama pravilno povzema, pa to ni edini pogoj, da se obdolžencu vrne začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Za presojo, ali je takšen predlog utemeljen, mora sodišče skrbno pretehtati tudi vse okoliščine, ki se nanašajo na osebnost obdolženca, njegovo prejšnje življenje in vse druge okoliščine, ki pokažejo, da začasen odvzem vozniškega dovoljenja ni neizogibno potreben in nujen za varnost cestnega prometa.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00036826
ZP-1 člen 23, 23/2, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe - relevantne okoliščine
Iz besedila drugega odstavka člena 202. e ZP-1 torej jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da so izpolnjeni pogoji za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nima več nobene možnosti tehtanja, ali naj odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti kljub okoliščinam, ki jih morebiti ob preklicu izkazuje storilec, kot je to tudi v obravnavanem primeru.
Vse te okoliščine, ki pa jih storilec v pritožbenih navedbah znova izpostavlja ob sicer kritičnem odnosu do ravnanja z dne 29. 2. 2020, ki ga obžaluje, pa so okoliščine, k jih je že prvo sodišče presojalo v zvezi z odložitvijo izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ko je storilcu kljub doseženih 18 KT dalo še eno priložnost, da obdrži veljavnost vozniškega dovoljenja.
Prvo sodišče je na podlagi takega predloga pritožbenega sodišča opravilo poizvedbe pri PP Ž. in dne 3. 7. 2020 prejelo dopis, v katerem je sporočeno, da s strani storilca navedeni prekrškovni organ ni prejel nobene ZSV zoper PN 0000120887720, storilec pa je v roku, to je do dne 30. 1. 2020 poravnal polovičko izrečene globe v višini 250,00 EUR. Storilec pa prav tako po pozivu predlagatelja, da predloži dokazilo o oddaji pošiljke, ki bi dokazovala vložitev ZSV pri prekrškovnem organu, kar je storilec prejel že 26. 6. 2020, ni odgovoril.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSL00035940
ZKP člen 10, 10/1, 357, 357-3. ZJRM-1 člen 6, 6/2. KZ-1 člen 122, 122/1. URS člen 31. Protokol 7 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - že pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - prekršek nasilnega in drznega vedenja
Pri oceni, ali med dejanskim stanjem prekrška ter kaznivega dejanja obstaja identiteta (idem), je potrebno pretehtati, ali obravnavano kaznivo dejanje temelji na identičnih ali bistveno enakih historičnih dejstvih kot prekršek.
Ob primerjavi dejstvenega opisa prekrška za obdolženega v plačilnem nalogu z dejstvenim opisom kaznivega dejanja je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da le-ta nista identična, saj vsebuje opis kaznivega dejanja še dodatne bistvene elemente kaznivega dejanja, in sicer dejstvo, da je oškodovanec zaradi udarca obdolženega s pestjo v nos utrpel večfragmentni zlom nosnih kosti, zaradi česar je bila njegova splošna zmožnost za delo za devet tednov zmanjšana, njegova zunanjost tri tedne prizadeta ter za devet tednov oslabljen njegov nos, medtem ko iz opisa prekrška v plačilnem nalogu izhaja, da je obdolženi prišel v spor zaradi parkiranja z oškodovancem, pri tem sporu je prišlo do prerivanja, pri čemer je obdolženi s pestjo udaril oškodovanca v predel desne strani obraza, posledica tega pa je bila vidna rdečica.
Kaznivo dejanje sicer res temelji na enakem historičnem dogodku kot prekršek, vendar pa pri kaznovanju za prekršek s plačilnim nalogom ni bila upoštevana poškodba, ki bi jo lahko okvalificirali kot lahko telesno poškodbo in ki je bila kot bistveni znak kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe upoštevana pri izdaji izpodbijane sodbe prvostopenjskega sodišča. Pritožbene navedbe, da gre za kršitev načela ne bis in idem se tako pokažejo kot neutemeljene.
odločba o prekršku - opis prekrška - zakonski znaki prekrška - obstoj prekrška - kršitev materialnih določb zakona - lobiranje
Sodišče prve stopnje je pravilno ustavilo postopek o prekršku zoper storilko na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker v izreku odločbe prekrškovnega organa niso razvidni zakonski znaki prekrškov po petnajsti in šestnajsti alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK .
Kot prekršek po petnajsti alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK je sankcionirano ravnaje lobiranca, ki je v nasprotju z drugim odstavkom (lobiranci lahko privolijo v stike z lobistom samo po predhodni preveritvi, ali je lobist vpisan v register lobistov, razen izjem, določenih v četrtem odstavku 58. člena tega zakona) ali tretjim odstavkom 69. člena ZIntPK (če bi pri stiku z določenim lobistom pri lobirancu nastalo nasprotje interesov, je lobiranec stik dolžan odkloniti).
Zakonski znaki prekrška po šestnajsti alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK pa so izpolnjeni, če lobiranec v roku 10 dni od poskusa lobiranja ne prijavi komisiji lobista, ki lobira izven zakonskih okvirov, ki lobirancu posreduje netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije ali če ravna proti predpisom, ki določajo prepoved sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije ali javnimi nalogami lobirancev (70. člen ZIntPK), ali če ni vpisan v register v register lobistov v skladu z 58. členom.
V opisu dejanja ni konkretizirana niti izjema iz četrtega odstavka 58. člena ZIntPK in tako iz izreka ni jasno, da izjema za lobista A. A. ni veljala, česar ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo, saj gre za zakonski znak, ki mora biti konkretiziran v izreku odločbe.
V opisu dejanj pa tudi ni konkretizacije, s katero bi bilo opredeljeno, da je storilka v zvezi s projektom C. sploh sprejemala kakršnekoli odločitve, oziroma da je sodelovala pri obravnavi in sprejemanju predpisov ali odločitev v zvezi s tem projektom.
ZVOP-1 člen 8, 91, 91/1, 91/1-1, 91/2. ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1, 136/1-1. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlametna in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 6, 6/1, 6/1-c, 6/2. ZOdv člen 10, 10/1.
obstoj prekrška - načelo zakonitosti - milejši predpis - zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - obdelava osebnih podatkov - posredovanje osebnih podatkov odvetniku - dolžnost posredovanja podatkov
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in sveta z dne 27.4.2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi direktive 95/46/ES, ki jo je potrebno uporabiti neposredno, je z določbo točke c) prvega odstavka 6. člena nadomestila 8. člen ZVOP-1.
Določba prvega odstavka 10. člena ZOdv ureja, kdaj velja dolžnost posredovanja osebnih podatkov odvetniku in kdaj je za odvetnika pridobivanje osebnih podatkov zakonito; v kolikor upravljavec in obdelovalec osebnih podatkov ravnata skladno z navedeno določbo, potem je takšno ravnanje skladno z zakonitostjo obdelave iz točke c) prvega odstavka 6. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in sveta z dne 27.4.2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi direktive 95/46/ES; ravnanje v nasprotju pa pomeni kršitev te določbe, ki jo je v okoliščinah konkretnega primera potrebno uporabiti neposredno in za kršitev katere uredba v točki a) petega odstavka 83. člena predpisuje upravno in ne kaznovalno sankcioniranje.