PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00005105
ZP-1 člen 22, 22/8, 22/9, 202d.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev
Čeprav osmi odstavek 22. člena ZP-1 ne napotuje izrecno na uporabo devetega odstavka 22. člena ZP-1 in posledično določb 202.d do 202.f člena ZP-1, je te določbe potrebno razlagati tako, da se smiselno uporabljajo tudi za imetnike tujih vozniških dovoljenj, ki jim je izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Nenazadnje je tudi sam zakonodajalec (sicer v nasprotju s stališčem Vlade RS), izrazil mnenje, da je mogoče ZP-1 razlagati tako, da je mogoče odložiti izvršitev tudi prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00005104
ZP-1 člen 22, 22/8, 22/9, 202d.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev
Ob upoštevanju pravil o ustavnoskladni razlagi predpisov, je določbe o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kljub temu, da osmi odstavek 22. člena ZP-1 ne napotuje izrecno na uporabo devetega odstavka 22. člena ZP-1 in posledično določb 202.d do 202.f člena ZP-1, potrebno razlagati tako, da se te določbe smiselno uporabljajo tudi za imetnike tujih vozniških dovoljenj, ki jim je izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Nenazadnje je tudi sam zakonodajalec tj. Državni zbor RS v odgovoru na zahtevo za oceno ustavnosti (sicer v nasprotju s stališčem Vlade RS, ki je le predlagatelj), izrazil mnenje, da je mogoče ZP-1 razlagati tako, da je mogoče odložiti izvršitev tudi prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, na podlagi česar je mogoče sklepati, da je namen zakonodajalca bil urediti možnost odložitve izvršitve enako za imetnike slovenskih in imetnike tujih vozniških dovoljenj.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00005103
ZP-1 člen 22, 22/8, 22/9, 202d.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev
Čeprav osmi odstavek 22. člena ZP-1 ne odkazuje na smiselno uporabo devetega odstavka 22. člena ZP-1 in posledično 202.d do 202.f člen ZP-1, ki urejajo možnost, pogoje in postopek za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in čeprav iz pojasnil predlagatelja Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1G) izhaja, da naj za imetnike tujih vozniških dovoljenj odložitev izvršitve ne bi prišla v poštev, je ob ustavnoskladni razlagi zakona, ki jo je sodišče dolžno uporabiti ne glede na stopnjo v pravosodni hierarhiji, aktivno in kreativno, po lastni "ustavni vesti", ne da bi bila absolutno vezana na kakšno od metod razlage, še manj pa na poglede pripravljavcev strokovnih gradiv k predlogom zakonov, osmi odstavek 22. člena ZP-1 mogoče in potrebno razlagati tako, da je določbe o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dopustno in potrebno uporabljati tudi za imetnike tujih vozniških dovoljenj, ki se jim izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja.
ZJRM-1 člen 6, 6/1. ZP-1 člen 6a, 57, 57/2, 136, 136/1, 136/1-9.
manjša verbalna kršitev - prekršek neznatnega pomena - ustavitev postopka o prekršku - ocena škodljive posledice - zakonski znak prekrška
Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se obrazložitev sodišča prve stopnje v točki 7 izpodbijane sodbe nanaša na oceno škodljive posledice iz 6.a člena ZP-1 in ne na presojo prepovedane posledice kot zakonitega znaka prekrška po 6. členu ZJRM-1, saj je prepovedana posledica kot zakoniti znak obravnavanega prekrška dovolj določno opisan v sami določbi prvega odstavka 6. člena ZJRM-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKI - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023546
Protokol št. 7 k EKČP člen 4. KZ - 1 člen 123, 123/1, 123/4. ZJRM - 1 člen 6, 6/2. ZKP člen 56, 56/3, 57, 57/1, 57/2, 58, 58/1, 372, 372-3.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - način storitve kaznivega dejanja - sprememba opisa načina storitve kaznivega dejanja - kaznovanost za prekršek - prepoved sojenja o isti stvari - primerjava zakonskih abstraktnih dejanskih stanov prekrška in kaznivega dejanja - vštetje izrečene globe v kazen zapora
Sodišče prve stopnje namreč ni absolutno vezano na obtožbo in jo lahko glede na posamezna ugotovljena dejstva tekom dokaznega postopka ustrezno spremeni, v kolikor tega ne stori tožilstvo, saj je obdolženca spoznalo za krivega za isto kaznivo dejanje, pri opisu katerega je spremenilo samo način storitve, torej ni šlo za spremembo bistva kaznivega dejanja, saj navedena sprememba pomeni zgolj natančnejšo konkretizacijo opisa dejanja, in sicer načina storitve, pri čemer sta posledica in pravna opredelitev kaznivega dejanja v ničemer nista spremenili obdolžencu v škodo. Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni prekoračilo obtožbe, saj je med obtožbo in sodbo podana objektivna identiteta. Sicer pa je iz vsebine pritožbe zagovornika razbrati, da tekom postopka ni bilo z gotovostjo ugotovljeno, da bi obdolženi oškodovanca udaril s pestjo, s čimer zagovornik v bistvu graja dejansko stanje, ki ga je glede načina poškodbe ugotovilo sodišče prve stopnje, kar pa ne predstavlja v pritožbi zatrjevane kršitve.
Ker se kazenske točke v cestnem prometu izrečejo tudi imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki v vozniškem dovoljenju nima vpisane tiste kategorije motornih vozil, s katero je storil prekršek, se takemu imetniku vozniškega dovoljenja zaradi doseženih 18 kazenskih točk izreče tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - rezultat toksikološke preiskave - zavrnitev predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja
Ker je bil postopek o prekršku zoper obdolženca ustavljen prav iz razloga, ker toksikološka preiskava ni potrdila prisotnosti prepovedanih substanc v krvi (ampak le v slini), je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja zavrnilo, saj bi bilo povsem nerazumno in tudi v nasprotju z namenom zakonodajalca v zvezi z institutom začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, če bi sodišče tak ukrep izreklo v primeru, ko je bil v isti zadevi postopek o prekršku zoper obdolženca že pravnomočno zaključen.
ZP-1 člen 57, 57/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZJRM-1 člen 8, 8/1. URS člen 34.
kršitev materialnih določb zakona - zahteva za sodno varstvo - obstoj prekrška - povzročanje hrupa - zakonski znaki prekrška - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - opis prekrška
Kričanje v stanovanju in na hodniku stanovanjskega bloka v nočnem času med 22.00 in 6.00 uro, ki zbudi ljudi v bloku, je nedvomno hrup, s katerim se moti mir oziroma počitek ljudi.
ZP-1 člen 25, 25/1. ZPrcP člen 105, 105/3,105/3-3. ZVoz člen 50, 50/8.
odvzem predmetov - lastnik motornega vozila - skupna lastnina zakoncev
Pri odločanju za izrek stranske sankcije odvzema vozila mora sodišče upoštevati lastništvo kot izhaja iz uradnih evidenc. V postopku o prekršku glede odločanja o pogojih za izrek te stranske sankcije se ne more opirati na trditve o stvarnopravnih in obligacijskopravnih razmerjih med lastnikom in uporabnikom. Za potrebe postopka o prekršku in odločanja o izreku stranske sankcije odvzema motornega vozila so zato neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih zagovornik izpostavlja, da je zaseženo vozilo skupno premoženje obdolženca in njegove izvenzakonske partnerice, ker je bilo kupljeno s sredstvi pridobljenimi z delom v času trajanja izvenzakonske skupnosti.
Nadzor nad voznikom, ki vozi tovorno vozilo s strani delodajalca, kot samostojnega podjetnika, je potrebno razlagati razumno in ne preohlapno, kot to na abstraktni ravni trdi pritožba, ki v tem delu nima prav. V primerih, kot je obravnavani, ko voznik tovornega vozila prične z vožnjo in je običajno v tovornem vozilu tudi sam, brez svojega delodajalca, si namreč ni mogoče zamisliti nadzora, ki ga pritožba v navedbah izpostavlja drugače kot tako, da bi moral takega voznika v konkretnem primeru delodajalec neposredno nadzorovati, torej biti tudi fizično z njim zgolj zato, da bi nadzoroval njegovo delo in ravnanje, kot poklicnega voznika (tudi pri pravilni in natančni uporabi kartice za tahograf), kar pa je absolutno nesprejemljivo in nerazumno.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 7, 7-9, 15, 15/1, 15/1-3,15/2.
odločba o prekršku - obstoj prekrška - opis prekrška - zahteva za sodno varstvo - zakonski znaki prekrška - zavajajoča poslovna praksa - televizijski kviz
Čas, v katerem mora pravna oseba potrošniku izročiti nagrado ali ustrezno nadomestilo, ni zakonski znak prekrška po tretji alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP, na podlagi katere se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik ali podjetnica posameznica, ki uporabi zavajajočo poslovno prakso, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno.
Vsi znaki prekrška po tretji alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP so določeni v ZVPNPP, prav tako se navedena kazenska določba ne sklicuje na splošne pogoje poslovanja posamezne pravne osebe, zato le-ti ne predstavljajo materialne dopolnilne norme, s katero je določen kateri od zakonskih znakov prekrška.
URS člen 31. KZ-1C člen 72, 72/1, 324, 324/1, 324/1-3, 324/3, 324/4.
nevarna vožnja v cestnem prometu - odvzem vozniškega dovoljenja - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Da je bil obdolženec torej že obravnavan in kaznovan v postopku o prekršku za ravnanja, ki temeljijo na istem historičnem dogodku, kot kaznivo dejanje, ki se v obravnavanem kazenskem postopku očita obdolžencu na podlagi obtožnice. Navedeno pa bi utegnilo pomeniti, da je bil obdolženec dvakrat obravnavan in tudi kaznovan za isto ravnanje.
OZ člen 154, 154/1, 171, 171/1. ZprCP člen 42, 42/1, 46, 46/1, 46/1-1.
prometna nesreča - prehitevanje - hitrost vožnje - vzročna zveza - deljena odgovornost - prekršek
Hitrost tožnikove vožnje ni v neposredni vzročni zvezi z nastalo prometno nesrečo, dejstvo prekoračene hitrosti pa pomeni zgolj storitev prekrška po 46. členu ZPrCP, za katerega je sicer predpisana ustrezna sankcija.
zahteva za sodno varstvo - ustavitev postopka - dokazno breme - hramba
Breme dokazovanja, da je zavezanka poskrbela za ustrezno hranjenje podatkov, da bi lahko v vsakem trenutku zadostila zahtevam inšpekcijskega nadzora, je na storilki. Že okoliščina, ko naj bi do okvare računalnika prišlo šele v letu 2014, kaže, da ravnanje zavezanke za davek vse do tedaj ni bilo ustrezno, oziroma je bilo najmanj malomarno, glede na to, da ni poskrbela za ustrezno hrambo podatkov, ki bi jih morala redno arhivirati v primerni obliki, kar zavezancu nalaga Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih kot tudi Uredba o varstvu dokumentarnega gradiva in arhivskega gradiva.
ZP-1 člen 56, 56/4, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 7, 7-9, 15, 15/1, 15/1-3,15/2.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - zahteva za sodno varstvo - zakonski znaki prekrška - zavajajoča poslovna praksa
Iz opisa prekrška so razvidni vsi zakonski znaki prekrška po tretji alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP (pravna oseba je potrošnikom, ki so sodelovali v nagradnem kvizu na TV ..., namesto razpisane nagrade - prenosnega računalnika v vrednosti 238,00 EUR brez DDV izročila tablični računalnik v vrednosti 77,00 EUR brez DDV), način storitve in odločilne okoliščine.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL0066278
ZP-1 člen 21, 21/1, 21/2, 66, 66/2. ZPOmk-1 člen 43, 43/1, 44, 44/1, 74, 74/1, 74/1-1, 74/1-2, 74/2.
zahteva za sodno varstvo - pravica do pritožbe - dovoljenost pritožbe - odločitev o sankciji - opomin - pogoji za izrek opomina - priglasitev koncentracije - zadržanje izvrševanja koncentracije
Ker odgovorni osebi ni bila izrečena globa nad spodnjo predpisano mejo niti ni bila izrečena v večkratniku ali v odstotku, prav tako nista bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400,00 EUR, ni temeljnega pogoja za dovoljenost pritožbe odgovorne osebe glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1.
Koncentracija je bila priglašena z zamudo 3 let in 2 mesecev, priglašena pa je bila šele na poziv Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence ter je prišlo tudi že do uresničevanja pravic in obveznosti, zato ni mogoče govoriti o izpolnitvi predpisane obveznosti, saj je mišljena prostovoljna obveznost in ne obveznost po opozorilu uradnega organa, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za izrek opomina po drugem odstavku 21. člena ZP-1 pravni osebi.
Za prekršek po prvem prvem odstavku 74. člena ZPOmK-1 se pri izračunu maksimalne globe do 10 % letnega prometa upošteva predhodno poslovno leto pred odmero globe in ne pred sklenitvijo pogodbe.
nadomestitev plačila globe z opravo naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugodilo storilčevemu predlogu za nadomestitev plačila globe z opravo naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti v nasprotju z v času prekrška veljavno določbo 19. člena Zakona o prekrških. Po navedeni določbi lahko storilec predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, če zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo globe ne more plačati globe, s tem, da zakon možnosti nadomestitve globe z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne skupnosti v postopku o prekršku o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom (tako kot v obravnavanem primeru), ni predvideval. V obravnavani zadevi pa, kot je razvidno v zahtevi za sodno varstvo, podrejenega predloga sodišču za nadomestitev globe, ki ga je podal storilec, niti ne izhaja, da globe ne more plačati, pač pa je navedel, da je podredno pripravljen opraviti delo v korist skupnosti, v kolikor tega prekrška ne more več pravno izpodbiti preko sodišča. To pa ni zakonsko dopusten razlog za ugoditev predlogu storilca.
predložitev izjave o premoženjskem stanju po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije - uporaba obrazca izjave
Ob nedvoumnih ugotovitvah, da je storilec v zakonskem roku prekrškovnemu organu poslal izjavo, v kateri je navedel, da je premoženjsko stanje enako, kot ob oddaji zadnje vloge o premoženjskem stanju oz. se skliceval na premoženjsko stanje ob prevzemu funkcije, pa je po mnenju pritožbenega sodišča pravilna razlaga, da je storilec sicer pravočasno sporočil podatke o svojem premoženjskem stanju, četudi v tej izjavi ni znova navedel konkretnih podatkov po posameznih postavkah, kot jih zahteva 42. člen ZIntPK.
ZP-1 člen 42, 42/1. ZPrCP člen 8, 46, 46/5, 46/5-4.
odgovornost lastnika vozila - začetek postopka o prekršku - prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi - procesna predpostavka za začetek postopka - izdaja plačilnega naloga - poziv za izjavo o okoliščinah prekrška
Formalni prekrškovni postopek se začne z osredotočanjem suma zoper določeno osebo, ki postane predmet preiskovanja oziroma dokazovanja. Ravnanje prekrškovnega organa mora biti tako individualizirano, da se nanaša na konkretnega kršitelja in konkretno dejanje uradne osebe, ki je zanj pooblaščena, ravnanje uradne osebe pa mora biti brez dvoma usmerjeno v pregon storilca zaradi prekrška.
Če ne prej, se postopek o prekršku začne že dejanjem poziva kršitelju, da v roku 5 dni lahko poda pisno izjavo o dejstvih in okoliščinah prekrška.
Določba prvega odstavka člena 42 ZP-1 ni materialnopravnega značaja, temveč ima naravo procesne predpostavke za začetek hitrega postopka tudi v primeru, ko je določen 30 dnevni rok za začetek postopka o prekršku v primeru, če je bil prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi. To v praksi pomeni, da mora prekrškovni organ fizični osebi v tem roku ali izdati plačilni nalog, če je lastnik vozila pravna oseba, pa ji mora v tem roku poslati zahtevo za posredovanje podatkov uporabniku vozila in, če je bil prekršek storjen z vozilom, registriranim v tujini, v tem roku pristojnemu organu poslati tudi zahtevo za posredovanje podatkov o takem lastniku vozila.
delo v splošno korist - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obročno plačilo globe - odločanje o predlogu za obročno plačilo globe
Na podlagi drugega odstavka 19.a člena ZP-1 sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
Na podlagi drugega odstavka 18. člena ZP-1 lahko storilec zaprosi za obročno plačilo globe po poteku roka za plačilo globe pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo.