ZP-1 člen 56, 56/4, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 7, 7-9, 15, 15/1, 15/1-3,15/2.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - zahteva za sodno varstvo - zakonski znaki prekrška - zavajajoča poslovna praksa
Iz opisa prekrška so razvidni vsi zakonski znaki prekrška po tretji alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP (pravna oseba je potrošnikom, ki so sodelovali v nagradnem kvizu na TV ..., namesto razpisane nagrade - prenosnega računalnika v vrednosti 238,00 EUR brez DDV izročila tablični računalnik v vrednosti 77,00 EUR brez DDV), način storitve in odločilne okoliščine.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL0066278
ZP-1 člen 21, 21/1, 21/2, 66, 66/2. ZPOmk-1 člen 43, 43/1, 44, 44/1, 74, 74/1, 74/1-1, 74/1-2, 74/2.
zahteva za sodno varstvo - pravica do pritožbe - dovoljenost pritožbe - odločitev o sankciji - opomin - pogoji za izrek opomina - priglasitev koncentracije - zadržanje izvrševanja koncentracije
Ker odgovorni osebi ni bila izrečena globa nad spodnjo predpisano mejo niti ni bila izrečena v večkratniku ali v odstotku, prav tako nista bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400,00 EUR, ni temeljnega pogoja za dovoljenost pritožbe odgovorne osebe glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1.
Koncentracija je bila priglašena z zamudo 3 let in 2 mesecev, priglašena pa je bila šele na poziv Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence ter je prišlo tudi že do uresničevanja pravic in obveznosti, zato ni mogoče govoriti o izpolnitvi predpisane obveznosti, saj je mišljena prostovoljna obveznost in ne obveznost po opozorilu uradnega organa, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za izrek opomina po drugem odstavku 21. člena ZP-1 pravni osebi.
Za prekršek po prvem prvem odstavku 74. člena ZPOmK-1 se pri izračunu maksimalne globe do 10 % letnega prometa upošteva predhodno poslovno leto pred odmero globe in ne pred sklenitvijo pogodbe.
nadomestitev plačila globe z opravo naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugodilo storilčevemu predlogu za nadomestitev plačila globe z opravo naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti v nasprotju z v času prekrška veljavno določbo 19. člena Zakona o prekrških. Po navedeni določbi lahko storilec predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, če zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo globe ne more plačati globe, s tem, da zakon možnosti nadomestitve globe z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne skupnosti v postopku o prekršku o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom (tako kot v obravnavanem primeru), ni predvideval. V obravnavani zadevi pa, kot je razvidno v zahtevi za sodno varstvo, podrejenega predloga sodišču za nadomestitev globe, ki ga je podal storilec, niti ne izhaja, da globe ne more plačati, pač pa je navedel, da je podredno pripravljen opraviti delo v korist skupnosti, v kolikor tega prekrška ne more več pravno izpodbiti preko sodišča. To pa ni zakonsko dopusten razlog za ugoditev predlogu storilca.
predložitev izjave o premoženjskem stanju po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije - uporaba obrazca izjave
Ob nedvoumnih ugotovitvah, da je storilec v zakonskem roku prekrškovnemu organu poslal izjavo, v kateri je navedel, da je premoženjsko stanje enako, kot ob oddaji zadnje vloge o premoženjskem stanju oz. se skliceval na premoženjsko stanje ob prevzemu funkcije, pa je po mnenju pritožbenega sodišča pravilna razlaga, da je storilec sicer pravočasno sporočil podatke o svojem premoženjskem stanju, četudi v tej izjavi ni znova navedel konkretnih podatkov po posameznih postavkah, kot jih zahteva 42. člen ZIntPK.
ZP-1 člen 42, 42/1. ZPrCP člen 8, 46, 46/5, 46/5-4.
odgovornost lastnika vozila - začetek postopka o prekršku - prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi - procesna predpostavka za začetek postopka - izdaja plačilnega naloga - poziv za izjavo o okoliščinah prekrška
Formalni prekrškovni postopek se začne z osredotočanjem suma zoper določeno osebo, ki postane predmet preiskovanja oziroma dokazovanja. Ravnanje prekrškovnega organa mora biti tako individualizirano, da se nanaša na konkretnega kršitelja in konkretno dejanje uradne osebe, ki je zanj pooblaščena, ravnanje uradne osebe pa mora biti brez dvoma usmerjeno v pregon storilca zaradi prekrška.
Če ne prej, se postopek o prekršku začne že dejanjem poziva kršitelju, da v roku 5 dni lahko poda pisno izjavo o dejstvih in okoliščinah prekrška.
Določba prvega odstavka člena 42 ZP-1 ni materialnopravnega značaja, temveč ima naravo procesne predpostavke za začetek hitrega postopka tudi v primeru, ko je določen 30 dnevni rok za začetek postopka o prekršku v primeru, če je bil prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi. To v praksi pomeni, da mora prekrškovni organ fizični osebi v tem roku ali izdati plačilni nalog, če je lastnik vozila pravna oseba, pa ji mora v tem roku poslati zahtevo za posredovanje podatkov uporabniku vozila in, če je bil prekršek storjen z vozilom, registriranim v tujini, v tem roku pristojnemu organu poslati tudi zahtevo za posredovanje podatkov o takem lastniku vozila.
delo v splošno korist - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obročno plačilo globe - odločanje o predlogu za obročno plačilo globe
Na podlagi drugega odstavka 19.a člena ZP-1 sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
Na podlagi drugega odstavka 18. člena ZP-1 lahko storilec zaprosi za obročno plačilo globe po poteku roka za plačilo globe pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00009461
ZPrCP člen 13, 107. ZKP člen 83, 148. ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3.
preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - krivda - obdolžilni predlog - pouk o pravicah v postopku - privilegij zoper samoobtožbo
Vodenje zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti izrecno predpisuje 107. člen ZPrCP in ker je ta zapisnik sestavljen v skladu z določbami ZPrCP in ZUP, ne gre za nedovoljen dokaz. Pred podpisom tega zapisnika policist obdolžencu ni bil dolžan dati pravnih poukov po 148. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP), saj ni mogoče šteti, da je s podpisom zapisnika obdolženec podpisal samoobtožbo. Tretja alineja prvega odstavka 67. člena ZP-1, ki predvideva smiselno uporabo določb ZKP glede zaslišanja obdolženca in zaslišanja prič, pa se ne nanaša na izjave domnevnega storilca dane policiji, temveč zgolj na zaslišanje obdolženca pred sodiščem.
Z opravo preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom se še ni začel postopek o prekršku, saj se redni sodni postopek o zadevah v prekršku začne na podlagi pisnega obdolžilnega predloga in tudi iz tega razloga policist obdolžencu pred podpisom zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ni bil dolžan dati v pritožbi navedenih pravni poukov. Tudi začasno zadržanje obdolženca na kraju vodenja policijskega postopka, ki je trajalo za čas, ki je bil potreben za izvedbo postopka preizkusa alkoholiziranosti ter zbiranja obvestil, policistom ne nalaga obveznosti podaje pravnih poukov v skladu z določbami ZKP, saj ti postopki potekajo v okviru izpolnjevanja pooblastil in nalog policije po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) in po 13. členu ZPrCP, ki ne zahteva, da bi policisti morali v teh postopkih udeležence cestnega prometa poučevati o procesnih pravicah in privilegijih zoper samoobtožbo.
Pri prekrških, ki se ju očita obdolžencu, za razliko od nekaterih kaznivih dejanj, pri katerih je krivdna oblika sestavni zakonski znak kaznivega dejanja, oblika krivde ni zakonski znak prekrška in ga predlagatelj ni dolžan opisati v obdolžilnem predlogu. Dejstva in okoliščine glede subjektivnega elementa prekrška lahko sodišče ugotavlja v postopku o prekršku in o njih sklepa na podlagi izvedenega dokaznega postopka.
Neutemeljene so trditve, da krivda obstoji le, če je ugotovljeno, da se je obdolženec zavedal, da ima v organizmu več alkohola kot je dovoljeno, prav tako pa ni potrebno obdolženčevo zavedanje glede konkretne stopnje alkohola v organizmu. Dojemanje stopnje alkoholiziranosti oziroma koncentracijo alkohola v organizmu je izrazito subjektivne narave in ob razlagi, kot jo zavzema zagovornik v pritožbi, nobenemu vozniku ne bi mogli očitati naklepne vožnje pod vplivom alkohola, saj brez predhodnega opravljenega preizkusa z elektronskim alkotestom ne bi bilo mogoče doseči zavedanja o konkretni stopnji alkoholiziranosti. In ker je dojemanje stopnje alkoholiziranosti izrazito subjektivno, vsak voznik z odločitvijo, da bo vozil motorno vozilo v cestnem prometu po tem, ko je zaužil določeno mero alkoholnih pijač, privoli v možnost, da bo s takšno vožnjo storil prekršek po 105. členu ZPrCP.
zahteva za sodno varstvo - kartelno dogovarjanje - omejevalni sporazum - usklajeno določanje cen - pravica do izjave - dejstva in dokazi v izjavi
Pritožnica pravna oseba bi morala v hitrem postopku, ko ji je bila dana možnost izjave po 55. členu ZP-1, navesti vsa dejstva in dokaze, najkasneje pa (ob upoštevanju določil 3. alinee prvega odstavka 62. člena ZP-1) v zahtevi za sodno varstvo.
Sodišče prve stopnje je v sodbi podalo dovolj jasne razloge o znakih prekrška: da je šlo za kartelni dogovor med navzočimi predstavniki pravnih oseb, kar se je tudi odrazilo v nadaljnjem postopanju pravnih oseb, saj so vse tiste pravne osebe, ki so do takrat imele nižje cene, le-te zvišale na dogovorjeno raven.
Pojem hujšega prekrška ureja (od 14. 6. 2013 dalje, ko je stopila v uporabo novela ZP-1H) drugi odstavek 23. člena ZP-1 kot sistemski zakon, čeprav je ta pojem povsem enako urejen v določbi četrtega odstavka 23. člena ZPrCP.
ZVoz člen 50, 50/8. ZP-1 člen 6a, 21, 21/2, 136, 136/1, 136/1-9.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - potek veljavnosti vozniškega dovoljenja - omejena veljavnost zdravniškega spričevala - razlogi za opomin
Obdolženec ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, ker je njegova veljavnost potekla 19. 7. 2015, ko je poteklo zdravniško spričevalo, o čemer bi se lahko prepričal že z vpogledom v vozniško dovoljenje.
Ker je takoj po prekršku (pred zagovorom in izdajo sodbe) pridobil vozniško dovoljenje, so podani pogoji za izrek opomina.
VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0004715
ZP-1 člen 113, 113a. ZPrCP člen 106, 107.
utemeljen sum - začasen odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja pod vplivom drog - strokovni pregled - hitri test za ugotavljanje prisotnosti drog
Sodišče mora pri presoji obstoja utemeljenega suma presojati vse okoliščine in dejstva v zvezi z ugotavljanjem obdolženčevih psihofizičnih sposobnosti na kraju samem, torej tudi rezultat hitrega testa oziroma predhodnega postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica vpliva drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih prepovedanih psihoaktivnih snovi in da nikakor ni pritrditi zaključkom prvega sodišča, da je že na podlagi dela strokovnega pregleda (v katerem je sicer zapis o tem, da niso zaznane motnje, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu), mogoče kategorično izključiti obstoj utemeljenega suma, ne da bi se ob tem sodišče opredelilo tudi do tega, da je bil hitri test (test sline) pozitiven na snov opijati in da tudi iz predhodnega postopka za prepoznavo znakov (priloga A2) izhaja, da je poslujoči policist zaznal, da obstaja sum, da je obdolženec v kritičnem času vozil pod vplivom prepovedanih substanc.
prištevnost - zmožnost razumeti pomen svojega dejanja - zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje - izvedenec psihiatrične stroke - ni razumel vsebine vabila - bipolarna motnja - sum na izključeno prištevnost
Zato je pritrditi pritožbi, da je potrebno obdolženčevo prištevnost, oziroma obdolženčevo zmožnost razumeti pomen svojega dejanja ali zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje v času prejema vabila sodišča prve stopnje na zaslišanje, ugotoviti s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke. V kolikor po ugotovitvah izvedenca obdolženec v času prejema vabila na zaslišanje zaradi zdravstvenega stanja ni bil prišteven in posledično pomena vabila ni bil sposoben razumeti, bo v nadaljevanju potrebno obdolženčevo prištevnost ugotavljati tudi v času storitve prekrška.
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4. ZUP člen 80, 80/1.
zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti je javna listina - pripombe na vsebino zapisnika - dvom v pravilnost delovanja alkotesta - pridobitev izpisa elektronskega alkotesta - prekršek je dovolj dokazan
Navedeni podatki iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kažejo, da je bil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom izveden več kot 15 minut od zadnjega zaužitja alkoholne pijače, kot navaja obdolženec. V skladu s prvim odstavkom 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom javna listina, iz vsebine predmetnega zapisnika pa ne izhajajo kakršnekoli pripombe, ki bi jih obdolženi ob podpisu podal na njegovo vsebino.
ZFPPIPP člen 399, 399/4, 399/4-1, 408. ZDavP-2 člen 3. ZP-1 člen 4, 4/2, 4/2-1.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - odpust obveznosti - globa - globa kot ovira za odpust obveznosti - davek - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti
Ovira za odpust je podana, če je podana domnevna baza iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki pa v tem primeru ni podana. Po citirani določbi namreč obstoji ovira za odpust obveznosti, če je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov in to presega znesek 4.000,00 EUR. Upnik v tem primeru ne zatrjuje, da bi bil odmerjen davek ali naloženo plačilo prispevkov v znesku 4.000,00 EUR, zatrjuje le, da je bilo dolžniku v štirih prekrškovnih postopkih (zaradi neizpolnitve davčnih obveznosti) naloženo plačilo globe v skupnem znesku 5.600,00 EUR. Globa ni dajatev (davek ali prispevek) iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0066253
ZUP člen 87, 91, 91/1, 91/3. ZJU člen 183, 183-6, 183-10, 183-12. ZP-1 člen 163, 163/9, 168. ZLS člen 28.
vročanje odločb o prekršku - osebno vročanje - vročanje organom samoupravnih lokalnih skupnosti - organi občine - župan - vročanje županu
Ker je bila storilcu izdana odločba o prekršku kot županu občine zaradi prekrškov storjenih v zvezi z opravljanjem funkcije župana občine, mu mora biti vročena v skladu z 91. členom ZUP, ki ureja vročanje organom samoupravnih lokalnih skupnosti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RED IN MIR - OROŽJE
VSL0066256
ZJRM-1 člen 6, 6/4. ZOro-1 člen 8, 8/2, 23, 23/1, 23/5. ZP-1 člen 8, 9, 25, 25/2, 136, 136/1, 136/1-1, 155, 155/1, 155/1-6, 155/1-8. KZ-1 člen 29, 29/1. ZKP člen 236.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - nošenje in prenos orožja - pravila nošenja orožja - neprištevnost - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev sodbe - dokazna ocena - nedovoljen dokaz - privilegirana priča
Ker je namen določb o nošenju orožja, da z nošenjem orožja na javnem kraju niso ogroženi ljudje ali premoženje, prekrška po 5. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1 ne stori, kdor nosi orožje ali ga ima pri sebi v svojih stanovanjskih prostorih.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066252
ZVoz člen 50, 50/8, 50/11, 60, 60/2, 61, 61/3. ZP-1 člen 8. KZ-1 člen 30, 30/2, 30/3.
pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini - zmota - dejanska zmota
Obdolženec (državljan Republike Slovenije), ki po izrečenem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, le-tega ni ponovno pridobil v Republiki Sloveniji, v času storitve prekrška ni bil v dejanski zmoti, da sme v Republiki Sloveniji voziti s srbskim vozniškim dovoljenjem, saj je bil v Republiki Sloveniji pred tem že dvakrat spoznan za odgovornega zaradi vožnje vozila v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja.
zavrženje zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo - pristop na zaslišanje - izostanek storilčeve sodelovalne dolžnosti
Zaradi obnašanja storilca D.P., ko se ta sodišču ni hotel izkazati z osebnim dokumentom, s katerim bi potrdil svojo istovetnost in zato, ker ni ravnal v skladu z načelom sodelovalne dolžnosti, ki se v primeru vložitve zahteve za sodno varstvo zahteva od vlagateljev, na način, kot je sodišče prve stopnje pojasnilo v točki 2. obrazložitve izpodbijanega sklepa, ni mogoč zaključek, da je storilec, ki mu je bila izrečena sankcija, zahtevo za sodno varstvo umaknil, ker ni prišel na zaslišanje na sodišče, na katero je bil pravilno vabljen, izostanka pa ni opravičil.
stranska sankcija odvzema predmeta - razlogi za odvzem vozila - specialno povratništvo - razlog splošne varnosti in varovanje življenja in zdravja ljudi - ponavljanje istovrstnih prekrškov
Iz spisovnega gradiva namreč izhaja, da je obdolženec specialni povratnik, obravnavani prekršek pa je z istim vozilom ponovno storil v krajšem časovnem obdobju. Očitno je torej, da do sedaj izrečene sankcije pri obdolženem niso dosegle specialnopreventivnega učinka, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča ponavljanje istovrstnih prekrškov obdolžencu mogoče preprečiti le z izrekom stranske sankcije odvzema osebnega avtomobila, pri vožnji katerega je bil zaloten in obdolženca na ta način kot voznika izločiti iz cestnega prometa ter mu s tem preprečiti njegovo ponavljanje prekrškov in s tem povečati splošno varnost v cestnem prometu.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066261
ZP-1 člen 19, 19a, 20, 20/3. ZP-1J člen 42.
prisilna izterjava globe - nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – pravna oseba
Tudi na podlagi določb novele ZP-1J storilka pravna oseba globe ne more nadomestiti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.