Iz povzetega zagovora storilca izhaja, da je vozilo pred vožnjo pogledal le od spredaj, ob tem na vozilu videl preizkusne tablice, medtem ko zadnjega dela vozila ni pogledal. Ob navedenem ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da storilec za očitani prekršek ni subjektivno odgovoren in da so storjene kršitve zgolj posledica malomarnosti in pomote delavca. Četudi tablice na vozili ni nameščal storilec sam, bi moral preveriti, kakšne tablice so nameščene na priklopnem vozilu. Če bi to storil, bi lahko opazil, da na priklopnem vozilu ni nameščena (trajna) preizkusna tablica, ki bi sicer morala biti nameščena glede na zavedanje storilca, da priklopno vozilo ni registrirano, in bi tako napako, ki naj bi jo po zatrjevanjih storilca storil delavec, pravočasno odkril in preprečil storitev prekrška.
vožnja pod vplivom alkohola - prištevnost - krivda - actio libera in causa
Ko torej iz razlogov sodišča prve stopnje v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca stroke izhaja, da se je obdolženec, preden je bil kot voznik udeležen v cestnem prometu, sam spravil v vinjeno stanje, zato ni dvoma v njegovo prištevnost, iz razlogov glede subjektivnih znakov prekrška pa, da sodišče tekom postopka ni podvomilo v obdolženčevo prištevnost, saj se je zagotovo zavedal, da je vožnja pod vplivom alkohola prepovedana, pa se je kljub temu odločil, da bo kot voznik udeležen v cestnem prometu, so razlogi glede obdolženčeve prištevnosti (in posledično njegove krivde) nerazumljivi.
odgovornost pravne osebe za prekršek - stečaj - odločitev o stroških postopka - stroški postopka o prekršku
Ker je nad pravno osebo začet stečajni postopek, zaradi česar glede na prvi odstavek 14.b člena ZP-1 ni pravne podlage, da bi se storilki - pravni osebi izrekla globa za storjena prekrška, četudi je bila v postopku ugotovljena njena odgovornost.
Glede na zgoraj izpostavljeno dejstvo podana situacija, ko storilki pravni osebi za očitane prekrške globa ne more biti izrečena, tudi ni zakonske podlage, da bi sodišče pravni osebi naložilo plačilo stroškov postopka.
ZPrCP člen 35, 35/1, 35/5. ZP-1 člen 68, 155, 155/1, 155/1-8.
zakonski znaki prekrška - uporaba mobilnega telefona med vožnjo
Če bi imel zakonodajalec namen popolnoma in v celoti prepovedati uporabo elektronskih naprav med vožnjo, bi to določil izrecno in s prepovedno normo1. Zato je besedilo "ki bi zmanjševala njuno slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila" v prvem odstavku 35. člena ZPrCP treba šteti kot samostojen vsebinski del norme in s tem kot zakonski znak prekrška. To pomeni, da je v okviru ugotovljenega dejanskega stanja potrebno presoditi dva sklopa odločilnih dejstev: (i) dejstva, ki dokazujejo ravnanje z elektronsko napravo oziroma uporabo te naprave in (ii) dejstva, iz katerih izhaja, da je bila elektronska naprava uporabljena na način, ki je zmanjševal ali bi lahko zmanjševal kršiteljevo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.
hitri postopek o prekršku - dejansko stanje - pravica do izjave - dopustni pritožbeni razlog
Očitki o kršitvi drugega odstavka 55. člena ZP-1 niso utemeljeni, saj ne držijo storilčeve trditve, da mu pred izdajo odločbe o prekršku ni bila dana možnost izjave o tem prekršku. Glede na podatke spisa je namreč bil storilec z dopisom Policijske postaje Celje z dne 10. 1. 2022 obveščen o prekršku ter pozvan, da se v roku 5 dni izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, pri tem pa tudi opozorjen, da sicer dejstev in dokazov v svojo korist v postopku ne bo mogel več uveljavljati.
Pritožbeno sodišče v okviru pritožbenega postopka zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo presoja le, ali je glede na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, le-to pravilno uporabilo materialne določbe ZP-1 ter določbe predpisa, ki določa prekršek, ali je pri tem storilo kakšno bistveno kršitev določb postopka ter ali je pravilno odmerilo sankcijo za storjeni prekršek.
Storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje s trditvami, da je soseda (oškodovanka) večkrat podala lažno prijavo zoper njega, da ima oškodovanka osebnostne motnje, da ni bila prestrašena, saj se je ob enem izmed naslednjih dogodkov smejala ter da je njen sin tisti, ki razbija po stanovanju. S takimi trditvami povsem jasno napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
ZPrCP člen 8, 8/1. ZP-1 člen 113a, 113a/1, 113b, 113b/2.
ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - domneva odgovornosti lastnika vozila - dokazi za utemeljen sum - razlogi o odločilnih dejstvih
Če sodišče utemeljen sum kot pogoj za začasni odvzem vozniškega dovoljenja utemelji na zakonski domnevi o odgovornosti lastnika vozila iz 8. člena ZPrCP, lahko lastnik vozila v ugovoru po drugem odstavku 113.b člena ZP-1 navaja tudi dejstva in dokaze, s katerimi to domnevo izpodbija, sodišče pa se mora pri odločanju o ugovoru do teh navedb in dokazov opredeliti.
ZDR-1 člen 217, 217/1, 217/1-29, 217/4. ZP-1 člen 9, 14, 14/1, 14/2, 15, 15/1, 57, 57/3, 136, 136/1, 136/1-1.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - dejanje ni prekršek - konkretizacija odgovornosti pravne osebe za očitani prekršek - podlaga (temelj) odgovornosti
Zatrjevanje, da so odgovorne osebe s protipravnim ravnanjem opustile dolžno ravnanje in skrb, saj so pooblaščene opravljati delo v imenu, za račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, je ob upoštevanju določbe 14. člena ZP-1 in glede na preostalo vsebino opisa dejanja, ki ničesar od navedenega ne konkretizira, hkrati pa ustrezno ne razmejuje ravnanja fizičnih (odgovornih) oseb in "ravnanja" pravne osebe v smislu navedene določbe, nevzdržen pravni konstrukt, saj sta v njem pomešani podlagi za odgovornost pravne osebe iz prvega in iz drugega odstavka 14. člena ZP-1, ki sta sicer izključujoči.
lastnik vozila - odgovornost lastnika vozila za prekršek - pravna oseba - odgovorna oseba pravne osebe
Izpodbojna domneva storilca prekrška je predvidena tudi v primeru, ko je lastnik vozila pravna oseba, le da se v takem primeru domneva ne more vzpostaviti glede lastnika vozila, saj je jasno, da pravna oseba ne more biti voznik in s tem storilec prekrška. Zakon je moral za tak primer določiti fizično osebo glede katere se bo vzpostavila domneva in to je odgovorna oseba pravne osebe. V plačilnem nalogu je zato storilec pravilno naveden kot kršitelj, saj njegova odgovornost ne temelji na določbi 15. a člena Zakona o prekrških, temveč je zakon vzpostavil izpodbojno domnevo, da je on storilec prekrška.
prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - cestninski zavezanec - OBU naprava - odgovornost za prekršek - odgovornost pravne osebe - pojem odgovorne osebe - odgovornost odgovorne osebe in neposrednega storilca prekrška - odgovornost neposrednega storilca prekrška - voznik - izrek odločbe o prekršku - zakonski znaki prekrška - opis prekrška - storilec prekrška
V predmetni zadevi bi moral prekrškovni organ v izreku odločbe o prekršku navesti temelj odgovornosti oziroma konkretizirati odgovornost storilca, pa tega ni storil. Ker se iz izreka odločbe o prekršku ne da razbrati, ali je B. B. odgovoren kot posameznik ali kot odgovorna oseba pravne osebe A. d.o.o., je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Po presoji višjega sodišča je v primeru, če je prekršek storjen z motornim vozilom, ki je last pravne osebe in ki je tudi uporabnica elektronskega cestninjenja, lahko (glede na naravo kršitve, ko registrska številka vozila, ni enaka zapisu na OBU napravi), poleg pravne osebe za istovrstni prekršek kaznovana le še odgovorna oseba te pravne osebe. Za odgovorno osebo pravne osebe (po tretjem odstavku v zvezi z 10. alineo prvega odstavka 50. člena ZCestn) je namreč mišljena tista oseba, ki je bila v skladu z notranjimi akti pravne osebe (t.i. uporabnice elektronskega cestninjenja ali na podlagi splošnih predpisov za namestitev OBU naprave v vozilo) tudi zadolžena. Prekrškovni organ je sicer ugotovil, da je storilec uporabljal oziroma vozil vozilo, v katerem je bila nameščena OBU naprava, katere zapis registrske oznake se ne ujema z registrsko oznako vozila, ni pa ugotovil dejstev in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je pravna oseba A. d.o.o. storilca kot odgovorno osebo pravne osebe zadolžila za kontrolo OBU naprav in opremljenost vozil oziroma z namestitvijo OBU naprave v vozilo, ki ga je vozil B. B. Samo iz ugotovitve, da je storilec z omenjenim vozilom upravljal kot voznik, na to ni mogoče sklepati.
meje sankcioniranja prekrškov - ustavitev postopka o prekršku - opisano dejanje ni prekršek - zakonski znaki prekrška
Storilec je pomagal tujcem, da so nezakonito vstopili v Slovenijo in sicer jih je prevzel na A., nameraval pa jih je peljati v B. S tem je nedvomno ravnal v nasprotju z določbo 15. člena ZTuj-2, vendar njegovo ravnanje v prvem odstavku 146. člena Ztuj-2 ni določeno kot prekršek, saj tujcem ni omogočil prebivanja v Sloveniji.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSK00078309
ZPrCP člen 13. ZP-1-UPB3 člen 154, 154/1, 154/1-6.
policijska pooblastila - cestni promet - preverjanje psihofizičnega stanja - dopustnost dokaza
Policisti imajo na podlagi 13. člena ZPrCP pooblastilo kadarkoli ustaviti voznika in preveriti izpolnjevanje pogojev za varno udeležbo v cestnem prometu, med drugim tudi psihofizično sposobnost vseh udeležencev v cestnem prometu, saj je slednje ključno za varnost cestnega prometa.
domneva odgovornosti lastnika vozila - pravna oseba - dokazno breme lastnika vozila
V primeru, da gre za avtomobil, ki je last pravne osebe, ki se ukvarja z oddajo vozil v najem ali s cestnimi prevozi po mnenju pritožbenega sodišča ne zadošča, da ta odgovorna oseba verjetno izkaže, da ni vozila (sicer bi bila določba drugega odstavka 8. člena ZPrCP nesmiselna, saj je v takih pravnih osebah celo običajno, da jih odgovorna oseba ne vozi), ampak mora vsaj verjetno izkazati, kdo je dejanski storilec prekrška.
ZZZiv člen 5, 5-4, 11, 11/3, 46a, 46a/1, 46a/1-18, 46a/4. ZJRM-1 člen 2, 2-2. SPZ člen 105, 105/3. SZ-1 člen 3, 3/4, 5, 5/1.
dejanje ni prekršek - fizično varstvo psa - javni kraj - skupni prostor v večstanovanjski stavbi - hodnik - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu
Fizična oseba odgovarja za prekršek, če kot skrbnik ne zagotovi fizičnega varstva psa tako, da je pes na povodcu, kadar se nahaja na javnem kraju, ki ga predstavlja vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur, razen površin, na katerih ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi. Hodnik, ki omogoča dostop do stanovanj in dvigala, predstavlja skupni del zgradbe, namenjen (le) skupni rabi etažnih lastnikov in tako ne gre za prostor, ki bi bil dostopen vsakomur. Je v solasti in izključni rabi etažnih lastnikov in njihovih povabljencev. Da bi šlo v konkretnem primeru kljub temu, da iz opisa izhaja, da gre za hodnik stanovanjskega bloka, za tak hodnik, ki bi bil dostopen vsakomur (npr. ker dostop vanj ne bi bil preprečen z vrati), pa iz opisa dejanskega stanja ne izhaja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00078082
ZPrCP člen 35, 35/5. Zakon o prekrških člen 57, 57/1.
uporaba mobilnega telefona med vožnjo - pogoji za izdajo plačilnega naloga - pravica do izjave v postopku
V obravnavani zadevi ni nobenega dvoma o tem, da je prekršek osebno zaznala policistka A. A. Dejstvo, da je plačilni nalog izdal policist B. B., pa ne pomeni, da je slednji plačilni nalog izdal na podlagi zbiranja obvestil in dokazov oziroma na podlagi proste presoje dokazov, saj so policista B. B. in C. C. ter policistka A. A. delovali kot (razširjena) patrulja, pri čemer je policistka A. A. imela vlogo opazovalke prometa, ki jo je izvajala iz civilnega vozila, ter zaznane kršitve sporočala policistoma B. B. in C. C., ki sta nato vozila ustavljala in kontrolirala. V okoliščinah konkretnega primera je tako izkazano, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga po 57. členu ZP-1, na ta način pa tudi storilki ni bila kršena pravica do izjave v postopku, saj se je o samem prekršku in očitkih izjavila tako v postopku policistom kot tudi v zahtevi za sodno varstvo in ob zaslišanju na sodišču, prisotna pa je bila tudi ob zasliševanju prič ter je imela možnost pričama postavljati vprašanja in dajati pripombe.
Ker pravna oseba umetna tvorba in prekrška sama ni zmožna storiti, temveč prekršek stori v njenem imenu in za njen račun njena odgovorna oseba, lahko pri presoji obstoja posebnih olajševalnih okoliščin upoštevajo le tiste posebne olajševalne okoliščine, ki so v času storitve prekrška obstajale na strani storilca odgovorne osebe, vendar to stališče v okoliščinah konkretnega primera ne more biti uporabljeno. V obravnavani zadevi namreč ne gre za pravno osebo kot umetno tvorbo, temveč za fizično osebo, ki opravlja dejavnost samostojnega podjetnika, samostojni podjetnik pa je kot fizična oseba nedvomno zmožen storiti določen prekršek. V obravnavani zadevi je ključnega pomena to, da je storilka opustila dolžno nadzorstvo nad zaposlenimi delavci in ni preverjala, ali so delavci dejansko seznanjeni z okrožnicami ter pravili pri prodaji nevarnih snovi, kar dejansko predstavlja njen lastni prispevek k temu, da je pri njej zaposlen delavec storil očitani mu prekršek.
Čeprav sodišče prve stopnje v obrazložitvi omenja tudi okoliščino, da je v času storitve prekrškov mladoletni A. A. bil zaupan v vzgojo in varstvo očetu B. B., je ob upoštevanju 11. točke obrazložitve izpodbijane sodbe in sodbe kot celote mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, da zaključek, da storilki ni dokazan subjektivni element prekrška tj. odgovornost za storjeni prekršek, ne temelji na dejstvu, da je bil v času storitve prekrškov mladoletnik zaupan v vzgojo in varstvo svojemu očetu, temveč na tem, da je dokazano, da je bila storilka zadosti skrbna glede nadziranja mladoletnika pri zadevah, ki jih ureja ZMV-1 in da ji ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva.
Sodišče mora poleg tega, da storilcu oziroma obrambi posreduje dodatne dokaze ali navedbe oziroma ga seznani, da so ti v spisu in da s lahko seznani z njimi z vpogledom v spis, omogočiti primeren rok, v katerem se lahko o tem tudi izjavi in poda morda dodatne dokazne predloge, zlasti v primeru, ko storilec celo izrecno izjavi, da želi, da se ga obvešča o nadaljnjih procesnih dejanjih.
pobeg s kraja nesreče - krivda - izjava, dana policiji - privilegij zoper samoobtožbo - nezakonit dokaz
Razlogi za ustavitev postopka o prekršku so nerazumljivi. Iz povzetih razlogov namreč ni jasno, ali je sodišče prve stopnje postopek o prekršku ustavilo zaradi tega, ker je štelo za dokazano, da storilec trčenja ni zaznal in da zato ni nastopila njegova dolžnost, da bi oškodovancu posredoval podatke, ali pa zaradi tega, ker je po tem, ko je oškodovanka zapeljala za njim in ga v garažni hiši ZD soočila s tem, da naj bi ji razbil vzvratno ogledalo ob tem, ko sta se srečevala z vozili na cesti v ..., nudil zadosti podatkov, da je mogoče šteti, da je s tem izpolnil svojo obveznost iz tretjega odstavka 110. člena ZPrCP.
Sodišče je zmotno sledilo navedbam v zahtevi za sodno varstvo glede nezakonitosti uradnega zaznamka z dne 25. 2. 2021. Prekrškovni organ utemeljeno izpostavlja, da je bil storilec že z obvestilom z dne 18. 2. 2021, ki ga je prejel 24. 2. 2021 in s katerim je bil pozvan, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška, seznanjen s svojimi pravicami po 55. členu ZP-1, kar pomeni, da je storilec bil seznanjen s svojimi pravicami še pred vpogledom v spis, ko naj bi podal tudi izjavo policistu (pri čemer ni šlo za zbiranje obvestil s strani policista, temveč za storilčevo prostovoljno izjavo) in da zato ni mogoče šteti, da je ta dokaz (uradni zaznamek) pridobljen nezakonito.
prekoračitev hitrosti - javna listina - prometna signalizacija
Glede na to, da iz plačilnega naloga izhaja, da je bil storilec seznanjen s prekrškom in dokazi, poleg tega pa je storilcu tudi bil z drugim vabilom na zaslišanje z dne 3. 10. 2023 (katerega se ni udeležil, niti ni sporočil opravičljivih razlogov za izostanek), prejel tudi opis kršitve, iz katere izhajajo vsi podatki o uporabljenem merilniku hitrosti, ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je storilec s podatki o uporabljenem merilu bil seznanjen šele pri branju izpodbijane sodbe.
Postavitev prometne signalizacije, ki voznike opozarja, da se na določenem območju izvajajo meritve hitrosti, ni pogoj za zakonitost meritev. Tako ne drži trditev, da brez postavljene ustrezne prometne signalizacije o meritvah hitrosti policija ne sme ugotavljati in voznikom dokazovati preseženo najvišjo dovoljeno hitrost, ker naj to ne bi bilo v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji na prometni opremi na cestah.