Prepričljivost dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, ob zagotovljeni kontradiktornosti, ni večja od prepričljivosti dokazov, izvedenih v preiskavi, ko je kontradiktornost izostala, če ostali dokazi oz. indici opravičujejo drugačne zaključke. Zaenkrat ZKP dokaznega pravila o vrednosti posameznih dokazov glede na stopnjo postopka ne pozna.
Vse olajševalne okoliščine je sodišče prve stopnje dovolj upoštevalo, saj je obtožencu izreklo pogojno obsodbo, to pa je najmilejša sankcija, ki jo je mogoče izreči storilcu kaznivega dejanja tatvine po I. dost. 165. člena KZ RS.
Zagovor obdolženca, da je sekal na svojem svetu, lahko sodišče preizkusi z zaslišanjem prič, pri čemer lahko ugotovi, da ne gre za dejanski mejni spor, ampak le za način obrambe.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20060
ZKP člen 366, 366/1, 366, 366/1. KZS člen 251, 251/1, 251/3, 251, 251/1, 251/3.
nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - ogrožanje varnosti javnega prometa
Nevarno situacijo je povzročil oškodovanec, ki je zapeljal na levi vozni pas, ker je tedaj že začel prehitevati obdolženec, zaradi česar je prišlo do zadetja. Obd. je bil oproščen obtožbe, ker je oškodovanec tudi po mnenju izvedenca reagiral neadekvatno nastali situaciji. Sodba je razveljavljena, ker ni bilo ugotovljeno, ali je obd. že prehiteval in zakaj je oškodovanec zavil v levo in sodišče tudi ni zaslišalo prič.
Obdolženki izrečena denarna kazen ni primerna, ker njeno premoženjsko stanje ni prišlo v dovoljni meri do izraza, pa tudi njena vztrajnost in nespoštovanje upravnih odločb ni bilo ustrezno ovrednoteno.
KZS člen 53, 53/1, 53, 53/1. KZJ člen 9, 9/2, 9, 9/2.
huda telesna poškodba - silobran
Čeprav je obtoženec izzval prepir in pretep z oškodovancem, s katerim sta se spopadla goloroka, bi dejstvo, da so se v pretep na strani oškodovanca vključili še štirje njegovi prijatelji, lahko kazalo na to, da je bil obtoženec potem napaden in tako ogrožen, da se je lahko branil tudi z uporabo noža. Vendar pa taka trditev pritožbe nima opore v izvedenih dokazih.
Ne gre za silobran, če storilec z izoblikovanim naklepom koga umori, čaka na oškodovančevo pričakovano nadlegovanje kot neposredni povod za obračun. Ni potrebe za pritegnitev novih izvedencev, če sodišče sprejme kot osnovo za svojo odločitev mnenje skupine izvedencev, ko je prej dvomilo v mnenje izvedenca posameznika.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva - novi dokazi
Tožeča stranka ni dokazala za verjetno, da v pritožbi navedenih novih dejstev in novih dokazov ni mogla brez svoje krivde navesti do konca glavne obravnave, zato sodišče druge stopnje teh dejstev in teh dokazov v pritožbi ni moglo upoštevati.
KZS člen 171, 171/2, 171, 171/2. KZJ člen 42, 42/2, 43, 43/1-5, 42, 42/2, 43, 43/1-5.
pogojna obsodba - denarna kazen z uporabo določil o omilitvi
Čeprav je kaznivo dejanje goljufije ostalo pri poskusu, ni mogoče šteti, da gre za družbeno manj nevarno kaznivo dejanje, saj je protipravno premoženjska korist, ki sta jo zasledovala obtoženca, presegala 260.000 tolarjev, zaradi česar izrek pogojnih obsodb ni ustrezen kljub nekaznovanosti in mladosti obtožencev, pač pa je ustrezna denarna kazen, ker so podani razlogi za uporabo določil o omilitvi kazni.
Razlogi sodbe glede odločilnih dejstev so v precejšni meri v nasprotju, saj sodišče prve stopnje najprej navaja, "da je prepričano, da je obtoženi vedel, da kupuje ukraden avto", v nadaljevanju pa, "da okoliščine same po sebi še ne pojasnjujejo očitanega kaznivega dejanja, da naj bi obtoženi vedel, da je bilo vozilo ukradeno takrat, ko ga je kupil".
Z listinami v spisu verjetnost obstoja upnikove terjatve še ni bila izkazana, čeprav je bila hkrati s predlogom za izdajo začasne odredbe vložena tudi tožba na plačilo denarne terjatve, zato je bil predlog za začasno odredbo utemeljeno zavrnjen.
ZKP člen 83, 83/3, 364, 364/1-8, 83, 83/3, 364, 364/1-8.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka po čl. 364/I tč. 8 ZKP, saj se sodba opira na dokaz, na katerega se ne sme opirati, saj se opira na izpovedbi policistov, zaslišanih kot priči, o tem, kar jima je obdolženec povedal pri ogledu kraja dejanja v zvezi s kaznivim dejanjem, ni pa očitno, da bi bila tudi brez tega nedovoljenega dokaza izrečena enaka, to je obsodilna sodba.
V obsodilni sodbi je bil obtožencu, ki je s Kosovega, poleg kazni zapora izrečen tudi varnostni ukrep po 70. členu KZ SFRJ. Sodišče druge stopnje je na pritožbo obtoženca ta varnostni ukrep odpravilo, ker je ocenilo, da ne gre za takšno pomembnost in obseg dejanja, ki bi upravičeval navedeni ukrep, zlasti še, ker živi že 10 let v Sloveniji in ga ni šteti, da bi prišel izvrševat kazniva dejanja.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da gre za priložnostno kaznivo dejanje in da je obdolženec po več letih napravil novo kaznivo dejanje, ki je ostalo pri poskusu, zato je obdolžencu mogoče izreči pogojno obsodbo.
Zavrnjena je pritožba obdolženca zoper sklep o odreditvi pripora zaradi ponovitvene nevarnosti ob vložitvi obtožnice, saj je obdolženec brezposeln in brez premoženja, živi pa pri sestri.