Obsojenec ni navedel nobenih novih dejstev ali predložil novih dokazov, ki bi utegnili sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti njegovo oprostitev ali njegovo obsodbo po milejšem zakonu, saj je v zahtevi za obnovo kazenskega postopka predlagal dokaze, katere je sodišče že v rednem sojenju deloma izvedlo in jih ocenilo, glede dokazov, ki jih ni izvedlo in jih je zavrnilo, pa je bilo že v sodbi sodišča prve stopnje pojasnjeno, zakaj izvedba že tedaj predlaganih dokazov ni bila potrebna.
ZKP člen 364, 364/1, 364/1-9, 364, 364/1, 364/1-9. KZJ člen 245, 245/1, 245, 245/1.
dejanje v sodbi natančneje opredeljeno
Dasiravno je res, da je sodišče prve stopnje na obtoženca v obtožbi naslovljeni očitek, da je mamilo nameraval prodati neugotovljenemu kupcu, nadomestilo s tem, da je mamilo zaradi nadaljnje prodaje odložil na dogovorjenem kraju, obtožbe ni prekoračilo. Opis se nanaša na isti življenjski primer, le nekoliko natančneje je opredeljeno tisto, kar se je v dejanskosti primerilo. Pomembno pa je, da v ničemer opis ni spremenjen v obtoženčevo škodo. Odtod bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 9. točki 1. odstavka 364. člena ZKP ni podana.
Če sta bila najemniku istočasno z isto pogodbo izročena tako stanovanjska hiša, kot kmetijsko zemljišče ob njej, se razmerje presoja kot celota po splošnih določbah civilnega prava o zakupu.
ZPP (1977) člen 200, 201, 354, 354/2, 354/2-7. ZOR člen 414, 414/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev vabila za glavno obravnavo - možnost obravnavanja pred sodiščem - solidarne obveznosti - delitev pravne osebe - sosporniki
Iz prvotne tožene stranke sta z delitvijo nastali dve novi pravni osebi, ki solidarno odgovarjata za obveznost pravne osebe, ki je prenehala obstajati. Vendar pa zaradi samega obstoja solidarne obveznosti sosporništvo še ni enotno, ker se tudi pri taki obveznosti spor lahko reši različno za vsakega sospornika. Vendar pa je konkretni spor po naravi pravnega razmerja mogoče rešiti samo na enak način (z enako se glasečo sodbo) za oba sospornika. Zato vsak od pravnih naslednikov v pravdi ni samostojna stranka, ampak sta enotna sospornika.
Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost, zato lahko upnik (tožeča stranka) zahteva njeno izpolnitev od kateregakoli od obeh tožencev po svoji izbiri v celoti.
ZOR člen 103, 103/1, 104, 104/1, 132, 132/2, 132/5, 210, 214, 103, 103/1, 104, 104/1, 132, 132/2, 132/5, 210, 214.
ničnost pogodbe - kondikcija
V konkretnem primeru ne gre za razdrtje pogodbe, ampak za njeno absolutno neveljavnost (ničnost). Zato lahko tožeča stranka s kondikcijskim zahtevkom od tožene stranke uveljavlja vrnitev tistega, kar je ta neupravičeno pridobila. Tožeči stranki gredo od vrnjenega denarnega zneska tudi zamudne obresti, vendar ne po 5. odst. 132. člena ZOR, ampak po 214. členu ZOR. Pri tem pa se nedobrovernost tožene stranke ne domneva, ampak je trditveno in dokazno breme na strani tožeče stranke.
stvarna pristojnost rednega ali samoupravnega sodišča
Pravdno sodišče lahko ocenjuje vsebino akta in na podlagi ugotovitve, ali gre za samoupravni sporazum ali za pogodbo, odloči o svoji pristojnosti. To pa zato, ker ni nujno, da bi bil vsak akt, ki nosi naziv "samoupravni sporazum", po vsebini res to, ampak je lahko pogodba in obratno. Če so v samoupravnem sporazumu bili urejeni določeni odnosi v prometu blaga in storitev brez udeležbe pogodbenih strank v ustvarjenem dohodku in skupno prevzetem riziku, torej odnosi obligacijskopravnega značaja, bi se za te odnose tako glede materialnih pravic kot glede sodne pristojnosti uporabljali predpisi, ki veljajo za obligacijskopravne pogodbe.
poškodovanje tuje stvari - nepremičnina - lastninska pravica - vpis v zemljiško knjigo
Dejstvo, da kupoprodajna pogodba, s katero je oškodovanec kupil del parcele, na kateri je rastlo sadno drevje, katerega je obdolženka uničila, ni bila vknjižena v zemljiški knjigi izključno zaradi prepovedi iz člena 76 Zakona o gozdovih, ki ni dovoljeval katastrske delitve gozdnih parcel, ni ovira za ugotovitev, da je bil oškodovanec lastnik dreves, ki so bila uničena.
Tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja nevarnosti, da bo brez začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve njena uveljavitev onemogočena ali precej otežena, zato je bil predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnjen.
Naziranje pritožnika, da že dejstvo, da oškodovanka ni bila telesno poškodovana, izključuje uporabo take sile potrebne za storitev kaznivega dejanja posilstva po 1. odstavku 100. člena KZS, je zmotno. Oškodovanka se je obtožencu upirala, tako z besedami kot fizično, z odporom pa prenehala, ko je ocenila, da upanja na uspeh ni. Ravnala je naravnost tako, kot priporočajo zadnja dognanja viktimologije, ki žrtvam odsvetujejo prevelik odpor v tistih primerih, ko je nevarno, da bi jih storilec sledeč svoji nakani, lahko huje poškodoval. Pomembno je, da se je oškodovanka obdolžencu upirala in da se mu ni vdala prostovoljno, pač pa šele potem, ko je njen odpor s silo zlomil. Odtod je odločitev sodišča, ki obtoženčevega stališča ni sprejelo, pravilna.
ZPPSL člen 61, 61/1-6, 112, 112/3-2, 61, 61/1-6, 112, 112/3-2.
izpodbijanje pravnih dejanj - opustitev - pobot - brezplačno razpolaganje s premoženjem ali razpolaganje za neznatno plačilo
Izpodbijati je mogoče samo pravna dejanja ali opustitve pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ne pa tretjih oseb. Zato ni možno izpodbijati pobotov, do katerih naj bi prišlo z izjavo upnika, dano stečajnemu dolžniku, ker naj bi bili neveljavni, ker za pobotanje ni bilo pogojev. V takem primeru tudi ni možno izpodbijanje opustitve vložitve tožbe, ker tako tožbo (na plačilo terjatev, ki zaradi neveljavnosti pobotov sploh niso prenehale) lahko in mora vložiti stečajni upravitelj. Pobot ni pravno dejanje, s katerim se brezplačno ali za neznatno plačilo razpolaga s premoženjem stečajnega dolžnika, zato ga iz tega razloga ni možno izpodbiti.
Ker tožena stranka ni oporekala trditvam tožeče stranke, da je le-ta opravila prevoze za toženo stranko in tudi ni zatrjevala, da je tožeča stranka račun izstavila neutemeljeno, tožeči stranki ni potrebno predložiti drugih dokazov za obstoj terjatve.
trditveno in dokazno breme - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Pisanje se pravni osebi vroči tako, da se izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki se najde v pisarni oz. v poslovnem prostoru. Če nobena od navedenih oseb ni dosegljiva, se sodno pisanje pusti v pisarni oziroma poslovnih prostorih ali pa se nabije na vrata. Poštna označba na nevročenih sodnih pisanjih "odpotoval" ne pomeni, da je pravna oseba spremenila sedež oziroma da se je "odselila". Zato ji vročitve ni mogoče opraviti z nabitjem pisanja na sodno desko. Pravna oseba kot taka ne more "odpotovati", ampak mora svoje poslovanje organizirati tako, da eden od njenih delavcev prevzema pošto. V nasprotnem primeru se namreč lahko šteje, da se izogiba vročitvi sodnih (in drugih) pisanj. Sedež podjetja je obligatorna sestavina firme (z njegovo navedbo se podjetje individualizira glede na sedež).
ZKP člen 361, 361/1, 368, 368/2, 361, 361/1, 368, 368/2.
odpoved pravici do pritožbe
Obtoženčevo izjavo, da s sodbo sodišča prve stopnje soglaša in da se zoper njo pritožil ne bo, dano na zapisnik pri upravi zaporov po prejemu pismenega odpravka sodbe, ni šteti kot odpoved pravici do pritožbe. Zato obtoženčeve poznejše pravočasno vložene pritožbe ni mogoče na podlagi 2. odstavka 368. člena ZKP zavreči kot nedovoljene.
Kadar je dana bančna garancija za določen čas in preneha z datumom, navedenim v dogovoru o bančni garanciji, mora upravičenec zahtevati plačilo od banke pred iztekom veljavnosti garancije. Če rok zamudi, izgubi pravico kasneje s tožbo uveljavljati garantirani znesek.
Upnik lahko vloži tožbo iz naslova bančne garancije tudi po izteku pogodbeno dogovorjenega roka garancije, če izpolnitev zahteva še v okviru garantnega roka.
ZPP (1977) člen 134, 134/1, 144, 145, 145/1, 145/2. ZPod člen 153, 153/2.
vročanje - vročitev sodnih pisanj - pravna oseba - sedež pravne osebe - vročitev po pooblaščenem delavcu
Pisanje se pravni osebi vroči tako, da se izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki se najde v pisarni oz. v poslovnem prostoru. Če nobena od navedenih oseb ni dosegljiva, se sodno pisanje pusti v pisarni oziroma poslovnih prostorih ali pa se nabije na vrata.
Poštna označba na nevročenih sodnih pisanjih "odpotoval" ne pomeni, da je pravna oseba spremenila sedež oziroma da se je "odselila". Zato ji vročitve ni mogoče opraviti z nabitjem pisanja na sodno desko.
Pravna oseba kot taka ne more "odpotovati", ampak mora svoje poslovanje organizirati tako, da eden od njenih delavcev prevzema pošto. V nasprotnem primeru se namreč lahko šteje, da se izogiba vročitvi sodnih (in drugih) pisanj.
Sedež podjetja je obligatorna sestavina firme (z njegovo navedbo se podjetje individualizira glede na sedež).
ZOR člen 54, 54/1, 54/2, 54/3, 399, 399/3, 54, 54/1, 54/2, 54/3, 399, 399/3.
neobstoječa pogodba
Za neobstoječe pogodbe je značilno, da nimajo zunanjih znakov pravnega posla. Ker pravnega posla (pogodbe) ni, tudi ne more imeti nobenih pravnih učinkov.
Pogodba je neobstoječa, če kot stranka nastopa neobstoječa pravna oseba. Ker gre za neobstoječo pogodbeno stranko, je tudi ne more nihče zastopati (ne kot zastopnik, ne kot pooblaščenec).
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00158
ZIP člen 265, 265/1. ZOR člen 445, 966, 989, 989/1, 992, 992/1, 993, 993/1, 993/3, 996. ZPPSL člen 99, 99/3, 117, 117/1, 117/2, 124, 125, 126, 127.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - obstoj nevarnosti - začetek stečajnega postopka - zastava terjatve - ločitvena pravica
Dejstvo, da pravice in dolžnosti organov upravljanja stečajnega dolžnika opravlja stečajni upravitelj, ki ga je postavilo sodišče in se je zavezal, da bo delo opravljal vestno, še ne predstavlja okoliščine, ki izključuje verjetnost nevarnosti, da bo dolžnik s svojim ravnanjem onemogočil ali precej otežil izterjavo terjatve enega od upnikov.
Upnik, ki ima v zavarovanje svoje denarne terjatve ločitveno (zastavno) pravico na dolžnikovih denarnih terjatvah, pridobljeno več kot 60 dni pred začetkom stečajnega postopka, ima že po zakonu pravico in dolžnost izterjati zastavljene terjatve in pravico, da se iz izterjanega denarja poplača, presežek pa mora izročiti dolžniku.
Začetek stečajnega postopka na obstoj te pravice ne vpliva. Za njeno uveljavitev zato ni potrebna začasna odredba in torej ni podan eden od pogojev za njeno izdajo, to je nevarnost, da bo dolžnik - če začasna odredba ne bo izdana - onemogočil ali precej otežil izterjavo denarne terjatve.
Račun, ki je bil v izvršilnem postopku priznan kot verodostojna listina, ima v pravdi ravno tako dokazno moč kot ostali dokazi in ga sodišče ocenjuje skupaj z njimi po načelu proste presoje dokazov.