Tožeča stranka ni upravičena do povrnitve stroškov za udeležbo na glavni obravnavi, na kateri je bil obravnavan celotni tožbeni zahtevek, če je zmagala le z neznatnim delom zahtevka.
Zakon o obligacijskih razmerjih nudi tožeči stranki tako iz naslova jamčevanja za napake, kot tudi garancije upravičenja, ki jih naročnik dela (kupec) lahko izbira po lastni presoji in sicer: odprava napak, znižanje cene, odstop od pogodbe in vselej tudi odškodnina. Glede na okoliščine lahko naročnik odpravi napake tudi sam na stroške izvajalca. Uporaba člena 224 ZIP pride v poštev, ko je naročnik pridobil izvršilni naslov, po katerem mora izvajalec odpraviti napake, pa tega ne stori. V obeh primerih pa nastane na strani naročnika denarna terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL00084
ZOR člen 318, 336. ZIP člen 55a, 55a/2. ZPP (1977) člen 450, 451, 451/4.
prenehanje denarne obveznosti - verižna kompenzacija - izvršba na podlagi verodostojne listine - delni ugovor - izrek sodbe
Če terjatev preneha na podlagi multilateralne kompenzacije, ni mogoče uporabiti določila 318. člena ZOR glede časa izpolnitve.
Izrek sodbe, izdane po delnem ugovoru (za delni znesek) zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, s katero je odločeno le o ugovarjanem delu zahtevka, ni nejasen in nerazumljiv in nima pomanjkljivosti.
Faktura v zadostni meri izkazuje podlago zahtevka in ni potrebno zgolj obstoja terjatve dokazovati še z drugimi listinami: naročilnico, dobavnico itd. Te listine pridejo v poštev pri posebnih ugovorih: pomanjkanje stvarne legitimacije, neizpolnitev pogodbene obveznosti itd.
pravdni stroški - umik tožbe - rok za vložitev stroškovnika
Tožena stranka ni dokazala, da je v 15 dneh od prejema obvestila o umiku tožbe zahtevala povrnitev pravdnih stroškov, zato je sodišče prve stopnje ta njen zahtevek utemeljeno zavrglo.
Okoliščina, da se je toženec zanesel na zagotovilo tožnika o umiku tožbe in zato ni do konca glavne obravnave navedel dejstev in dokazov o prenehanju terjatve, ne ustreza zahtevam iz 1. odstavka 496.a člena ZPP. Zato s pritožbo ne more več uveljavljati novih dejstev in dokazov.
Iniciativni odbor toženih lastnikov ne more biti stranka, ampak le posrednik pri nastanku obveznosti med podjetjem za upravljanje in vzdrževanjem in etažnim lastnikom - gradbenim podjetjem.
Ker tožeča stranka ob umiku tožbe ni navedla, da tožbo umika zaradi tega, ker je tožena stranka zahtevek izpolnila, je sodišče pravilno odločilo, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki pravdne stroške.
ZKP člen 407, 407/1, 407, 407/1. KZJ člen 69, 249, 249/1, 69, 249, 249/1.
prepovedan prehod čez državno mejo
Vrednote in njih varovanje narekujejo razmere, ki vladajo v neki družbi. Seveda ni nujno, da so te vrednote sprejemljive za celotno družbo in občečloveško gledano moralne. Z današnjega zornega kota je komajda doumljivo, da je bila za kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po 303. členu takratnega KZ zagrožena tako visoka kazen zapora. Vendar pa je kršitev mejnega režima v vseh državah, odvisno od razmer, mileje ali ostreje sankcionirana. Zato ni mogoče slediti pritožniku, ko izpostavlja, da gre pri dejanju, za katerega zahteva obnovo kazenskega postopka (drugih dejstev, ki bi tako trditev podkrepili, pa ne navaja) za politični delikt.
sklep o izvršbi - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
Dolžnik ima pravni interes za vložitev ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe v vsakem primeru. Ali je razlog, ki ga zatrjuje, takšen, da preprečuje izvršbo, pa je vprašanje utemeljenosti ugovornega razloga in ne dovoljenosti.
Če je bila kupoprodajna pogodba v pretežnem delu s strani obeh pogodbenih strank izpolnjena, prodajalec zgolj zaradi zamude kupca z delnim plačilom kupnine, ne more pogodbe razdreti.
prodajna pogodba - predmet izpolnitve - tržna cena
Ker v kupoprodajni pogodbi stranki predmeta izpolnitve - karakteristik garaže, nista definirali, prodajalec pa je ceno predmeta prodaje oblikoval po kriterijih, po katerih se na trgu takšen predmet prodaja, je tudi dejstvo pravilnosti izpolnitve presojati po kriterijih tega.
statusne spremembe - sposobnost biti pravdna stranka
Ker je sodišče sklep o plačilnem nalogu izdalo zoper eno pravno osebo (podjetje), ugovor pa je vložilo drugo podjetje, bi sodišče moralo tak ugovor kot nedovoljen zavreči, izdani plačilni nalog razveljaviti in tožečo stranko v skladu s 83. členom ZPP pozvati, da tožbo v skladu z vpisom v sodni register popravi tako, da kot toženo stranko označi subjekt, ki je lahko pravdna stranka.
gospodarski prestopek - umik pritožbe - višji javni tožilec - zavrženje pritožbe
Kadar višji javni tožilec po pooblastilu, ki ga ima v členu 361/II ZKP v zvezi s členom 60 ZGP, v pritožbenem postopku umakne pritožbo, mora pritožbeno sodišče pritožbo zavreči.
Po sklenjeni večstranski pogodbi se je dolžnik zavezal vrniti s strani upnika sprejete akceptne naloge. Vendar se je skliceval, da je del pogodbe, s katero je urejen njun odnos ničen, ker je predmet njune medsebojne obveznosti nedoločen oziroma nedoločljiv (47. čl.
ZOR). Zato je menil, da ga večstranska pogodba ne zavezuje.
V členu 92 Zakona o računovodstvu je za posamezen gospodarski prestopek zagrožena kazen za pravno osebo v razponu od 450,00 sit do 4.500,00 sit. V času izreka kazni je bil navedeni razpon zaradi učinkov inflacije v času od sprejema zakona v letu 1989, skoraj v celoti izničen. Namen zakonodajalca prav gotovo ni bil izrekanje simboličnih kazni. Zato je pri odločitvi treba upoštevati tudi težo kršitve.