gospodarski prestopek - opravljanje dejavnosti - upravna odločba o tehnični opremljenosti, varstvu pri delu, izboljševanju človekovega okolja
V primeru, ko pravna oseba opravlja dejavnost, vpisano v sodnem registru, ne da bi za to dejavnost pridobila ustrezne upravne odločbe glede tehnične opremljenosti, varstva pri delu in zboljševanja človekovega okolja, kot je to določeno v členu 147 cit. Zakona o podjetjih, predstavlja tako poslovanje gospodarski prestopek iz 1. točke I. odst. 190 člena cit. zakona.
gospodarski prestopek - deklaracija proizvodov - pogojna kazen
Glede na sorazmerno majhno količino pomanjkljivo deklariranih prizvodov oziroma glede na dejstvo, da proizvodi niso bili nedeklarirani, temveč le pomanjkljivo deklariran je izrek pogojne kazni pravilen. Pogojna kazen je umestna tudi glede na nekaznovanost obd. pravne osebe.
preložitev naroka za glavno obravnavo - rok za odgovor na navedbe nasprotne stranke
Toženi stranki je bila tožba z vabilom za glavno obravnavo vročena skoraj mesec dni pred glavno obravnavo, zato je sodišče utemeljeno zavrnilo njen predlog, podan na glavni obravnavi, za preložitev naroka in dodelitev dodatnega roka za izjavo.
Ker je obdolžena pravna oseba opravljala le tisti del registrirane dejavnosti, za katerega ji je inšpekcijski organ naknadno izdal ustrezno odločbo in za katero niso bili potrebni nobeni posebni pogoji in glede na dejstvo, da je obd. pravna oseba pisno zahtevala izdajo odločbe - za katero je izpolnjevala pogoje že pet mesecev pred začetkom poslovanja, kaže na to, da je umestna uporaba določila člena 2/II ZGP, po katerem kršitev predpisov s takimi značilnostmi in posledicami ni gospodarski prestopek.
Ne glede na to ali se zahtevek glasi samo na izpraznitev najemnega stanovanja ali pa tudi na odpoved stanovanjske pogodbe, znaša izpraznitveni rok vedno najmanj 60 dni oziroma največ 90 kot to določa 2. odst. 59. člena SZ.
ZZZDR člen 132, 132/2, 132, 132/2. ZD člen 106, 111, 117, 121, 106, 111, 117, 121.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - spremenjene razmere
Če je preživljanje dogovorjeno po določbah 106. in 111. ali 117. člena ZD, gre za pogodbeno preživljanje, ki se lahko spremeni po določbah 121. člena ZD (in ne po 5. odst. 132. člena ZZZDR).
Plačilo sodnih taks je zakonita dolžnost taksnega zavezanca.Zato dejstvo, da je stranka v zamudi s plačilom takse, ne more vplivati na odmero pravdnih stroškov ob koncu postopka.
ZKP člen 305, 305/1, 364, 364/2, 365, 365-5, 305, 305/1, 364, 364/2, 365, 365-5. KZS člen 251, 251/3, 255, 255/4, 251, 251/3, 255, 255/4. KZJ člen 53, 53/1, 53, 53/1.
ogled in rekonstrukcija brez izvedenca - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Zgolj zato, ker pri ogledu in rekonstrukciji, ki ju je na glavni obravnavi opravil sodeči senat sodišča prve stopnje, ni bil navzoč izvedenec cestno-prometne stroke, ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 2. odstavku 364. člena ZKP. Četudi v zadevi ni razsodil senat, ki je opravil ogled in rekonstrukcijo, sodišče ni zagrešilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka, saj je obravnavo v skladu s 1. odstavkom 305. člena ZKP, preložena je bila namreč za več kot mesec dni, začelo znova.
Nesporazum med zasebnim tožilcem in njegovim pooblaščencem o času začetka glavne obravnave, na katero nista pravočasno pristopila, in predvidljive težave v prometu, ni moč šteti med opravičene vzroke, ki bi nudili podlago za vrnitev v prejšnje stanje.
Čeprav je od pravnomočnosti odločbe, s katero je stanovalcu bila naložena izselitev iz stanovanja, preteklo že več kot dve leti, in upnik izvršbe na podlagi takšnega izvršilnega naslova še ni zahteval, se takšen stanovalec ne more uspešno sklicevati na rok iz čl. 50 ZSR, saj je po 379. členu ZOR 10 letni zastaralni rok za terjatve, ugotovljene s pravnomočno sodbo.
Če je upnik s podpisom odrečne izjave nepogojno sprejel (poravnalno) ponudbo zavarovalnice - dolžnika o ureditvi spora, je nastalo pravno (pogodbeno - poravnalno) razmerje med pogodbenikoma. Na nastanek tega razmerja ne more vplivati okolnost, da je upnik naslovil na sodišče, kjer je tekla pravda zoper dolžnika, še vlogo, da terja mimo po dolžniku ponudene izpolnitve še kaj drugega, ker sodišče ni sodelovalo v dogovarjanjih med strankama.
Po prenehanju pogodbenega razmerja (v primeru hrambe plovila) se razmerja strank, če ni kaj posebnega dogovorjeno ali predpisano, presoja po določbah instituta poslovodstva brez naročila.
Če je v splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje določeno, da mora zavarovalnica izplačati dnevno odškodnino samo za čas nesposobnosti za delo, ki je izključna posledica nezgode, mora sodišče ugotoviti, če ni bila predhodna delovna nesposobnost podaljšana zaradi kakih drugih zdravstvenih razlogov (izključno vzročno zvezo med nezgodo in bolniškim staležem).
Izrek v sodbi, s katerim je ugotovljena lastninska pravica tožnika na določenem delu parcele, vpisane v zemljiški knjigi z določeno številko, v katerem pa je ta del parcele označen s številko, ki je še ni v zemljiški knjigi, pač pa je ta del s to številko označen v katastrski mapi geodetske uprave, ki naj bi služila za odmero te nove parcele, je dovolj določen.
V postopku za izdajo začasne odredbe je potrebno obstoj terjatve samo verjetno izkazati - torej v tej zadevi ni potrebno ugotoviti upravičenosti reklamacije (ki posledično nudi upniku pravico, da od dolžnika zahteva nevnovčenje akceptnega naloga) tako zanesljivo kot v pravdnem postopku. Verjetnost zadostuje tako za pozitivno kot tudi negativno ugotovitev.
Zahtevek na nevnovčenje akceptnega naloga je ogrožen, če ima akceptni nalog imetnik v posesti oz. če ga je pravočasno predložil SDK. Potem, ko SDK vnovči akceptni nalog, postane zahtevek na prepoved vnovčenja brezpredmeten.
spor majhne vrednosti - umik tožbe z vlogo - nepristop na prvi narok
Ker je tožnik z vlogo, ki jo je dostavil sodišču pred prvim narokom za glavno obravnavo, umaknil tožbo in se prvega naroka ni udeležil, bi moral sklep o umiku tožbe temeljiti na določilu 193. člena ZPP in ne na določbi prvega odstavka 465. člena ZPP.
Če obdolženec sporoči policistu v civilu, ki pa ga pozna in mu zaupa, da je zoper nekoga podan sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ter obenem izrazi željo, naj policija to razišče, v njegovem ravnanju niso podani znaki kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po 1. odstavku 108. člena KZS.