pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - narok v nenavzočnosti obsojenca
Na podlagi drugega odstavka 506. člena ZKP mora sodnik zaslišati obsojenca, če je dosegljiv. Kar pomeni, da mora dati obsojencu možnost, da v kontradiktornem postopku izrazi svoje stališče in predlaga dokaze. Če pa se obsojenec, čeprav je bil pravilno vabljen na zaslišanje, ne odzove vabilu, ga ni dopustno niti prisilno privesti. Zasliši se ga samo, če je dosegljiv. Če obsojenec ne pride, se šteje, da se je odrekel pravici odgovoriti na predlog za preklic pogojne obsodbe.
Sodišče tako v postopku za preklic pogojne obsodbe ugotavlja, ali je neizpolnitev naložene obveznosti posledica obsojenčevega brezbrižnega odnosa do slednje ali pa objektivnih okoliščin, nastalih po pravnomočnosti sodbe, ter na tej podlagi oceni, katera izmed zakonsko predvidenih možnosti je v danem primeru najbolj utemeljena.
ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
odločanje o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - strošek fotokopij - materialni stroški
Sodišče toženki ni priznalo stroškov sestave tretje pripravljalne vloge, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bila potrebna. V njej je namreč ponavljala že zavzeta stališča ter se opredelila do vprašanj, ki jih je tožnik navedel že v sami tožbi. Pritožbeno sodišče ne vidi ovir, da toženka svojih trditev iz tretje pripravljalne vloge ne bi podala že v prvi ali drugi pripravljalni vlogi. Z nepotrebnim kopičenjem vlog si finančnega položaja ne more izboljšati.
ZKP člen 78, 78/1, 87, 87/2, 87/3, 140, 140/1. Sodni red člen 199.
pravočasnost pritožbe - dokaz o pravočasnosti - poslovanje sprejemne pisarne - dohodni zaznamek - kaznovanje procesnih udeležencev - kaznovanje zagovornika - denarna kazen - višina denarne kazni - izostanek odvetnika z naroka - zavlačevanje postopka - ravnanje, ki očitno meri na zavlačevanje - nenavzočnost zagovornika - izostanek z naroka za glavno obravnavo
Pritožnik je s priloženimi listinami, ob izostanku ustreznega dohodnega zaznamka sodišča na izvirniku prejete pritožbe zagovornika, omajal zaključek sodišča prve stopnje, da je bila pritožba vložena prepozno.
Iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da zagovornik obtoženca na nadaljevanje glavne obravnave ob 11.50 uri ni pristopil in sodišče prve stopnje zaradi njegove nenavzočnosti ni imelo pogojev za nadaljevanje te glavne obravnave. Zato je sodišče prve stopnje zagovorniku na podlagi prvega odstavka 140. člena ZKP utemeljeno izreklo denarno kazen, ki jo je v sklepu tudi prepričljivo in tehtno obrazložilo.
Ker pritožbeno sodišče še ni izdalo odločbe, je umik pritožbe na podlagi drugega odstavka 334. člena Zakona o pravdnem postopku dopusten in pritožbeno sodišče o pritožbi predlagateljice ne bo odločalo.
Tožbo zaradi izplačila razlike v plači je tožnik vložil dne 27. 6. 2016. Ob upoštevanju 202. člena ZDR-1 zastarajo terjatve iz delovnega razmerja v roku 5 let, vtoževana razlika v plači v zvezi z nezakonito premestitvijo predstavlja terjatev iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja in je zato potrebno upoštevati navedeno zakonsko določbo, kar pomeni, da so terjatve tožnika, ki se nanašajo na obdobje pred 27. 6. 2011 zastarale.
Terjatve iz naslova plač zapadejo na plačilni dan, mesečno najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec (134. člen ZDR-1) in zastaranje začne teči prvi dan po zapadlosti, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (336. člen OZ).
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - udarec s pestjo v obraz - krivdna odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - ugotovljeno dejansko stanje - dovoljena samopomoč - silobran - premoženjska in nepremoženjska škoda - obseg in višina škode
Tožnik je na ulici parkiral vozilo z namenom, da bi počakal iz hiše prihajajoče dekle. Toženca, ki je pripeljal za tožnikom, je na cesti parkirano vozilo zmotilo in tako razburilo, da je neupravičeno in pretirano odreagiral. Fizično šibkejšega tožnika, ki ni kazal nikakršnega razburjanja in agresije, je v napadu jeze s pestjo udaril v obraz (v arkado nad levim očesom). S tem ga je telesno poškodoval in mu povzročil zatrjevano nepremoženjsko in premoženjsko škodo. Toženec ni imel razlogov za odvračanje nevarnosti. Ne njemu ne drugim s strani tožnika ni grozil nikakršen napad, zaradi katerega bi se moral toženec braniti, zaradi česar sklicevanje na dovoljeno samopomoč ni utemeljeno.
ponarejanje listin - kazenska sankcija - obteževalne in olajševalne okoliščine - stranska kazen izgon tujca iz države
Upoštevajoč okoliščino, da je bil obdolženemu dne 13. 10. 2017 izrečen ukrep zavrnitev vstopa na Schengensko območje, katerega razpisnica je bila Kraljevina Nizozemska, ki velja do 4. 10. 2019, je več kot očitno, da je obdolženi s tem, ko je na ozemlje RS vstopil ilegalno, s ponarejenimi osebnimi dokumenti, to je osebno izkaznico in potnim listom, nedvomno tudi utemeljen zaključek, da je na podlagi osebnih okoliščin obdolženca podana resna grožnja za javni red ali javno varnost, saj obdolženca izrečen ukrep zavrnitev vstopa na Schengensko območje ni odvrnil od tega, da ne bi komaj pet mesecev po izrečenem ukrepu ponovno ilegalno vstopil na ozemlje države EU.
nedovoljena vloga - zavrženje vloge - procesna legitimacija - udeležba drugih oseb v pravdi
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo vlogo A. A., ki ni stranka tega postopka, niti ni pooblaščenka nobene od pravdnih strank, zato za vložitev vloge ni procesno legitimirana (80. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00016827
ZPP člen 157, 163, 163/3, 274, 274/1, 358, 358-6. ZIZ člen 38, 38/8. Odvetniška tarifa (1995) člen 11, 11/3.
ugotovitveni in dajatveni zahtevek - izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - delno zavrženje tožbe - izvršilni stroški - stroški hrambe stvari - odločitev o izvršilnih stroških v pravdi - odločitev o pravdnih stroških - odločitev o stroških postopka v sodbi - stroškovnik - ostali materialni stroški - urgenca
Prostovoljna izpolnitev tožbenega zahtevka predstavlja smiselno njegovo pripoznavo. Zato je po temelju zahtevek tožeče stranke na povrnitev pravdnih stroškov utemeljen. Samo zaradi odločitve o stroških postopka zato sodišču v opisani procesni situaciji ni treba izdati sodbe z razlogi o vsebinski odločitvi o zadevi.
Tožeča stranka pa ni imela več pravnega interesa za navedeni ugotovitveni zahtevek, ker z njim ne more več glede glavne stvari zase doseči ugodnejšega položaja kot ga ima že sedaj, ko sta toženi stranki v celoti izpolnili njen tožbeni zahtevek. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi glede 1. točka izreka sodbe zaradi uveljavljane kršitve ugodilo, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo v ugotovitvenem delu zavrglo.
tožba za znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - nova odmera preživnine - potrebe otroka in zmožnosti staršev - preživninska zmožnost staršev
Preživninske sposobnosti obeh preživninskih zavezancev so se spremenile. Sodišče pri ugotavljanju preživninskih sposobnosti ne upošteva (le) dejanskih prejemkov, ki jih preživninski zavezanec prejme, ampak tudi preživninske zmožnosti, ki jih preživninski zavezanec lahko realizira. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da so se preživninske zmožnosti tožnika poslabšale, zakonitega zastopnika tožencev pa izboljšale.
Tožeči stranki je bil izpodbijani sklep vročen dne 15. 3. 2018. 15-dnevni rok za vložitev pritožbe je tako pričel teči 16. 3. 2018 in se je iztekel 30. 3. 2018. Ker je tožeča stranka pritožbo vložila 9. 4. 2018, ko jo je z navadno pošto prejelo sodišče, je pravilno kot prepozna zavržena.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 177.. ZMEPIZ-1 člen 80, 82.. ZPIZ-2 člen 11.
lastnost zavarovanca - obstoj delovnega razmerja - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje
Kljub temu, da določba 4. točke 80. člena ZMEPIZ-1 določa, da mora biti zavarovanec v zavarovanje vključen v skladu z določbami, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje in čeprav je v skladu s temi določbami kot prednostna zavarovalna podlaga določena zavarovalna podlaga na podlagi delovnega razmerja, pa ZMEPIZ-1 ne daje podlage za odpravo pravnomočno urejenega razmerja priznanja lastnosti zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodstva družbe za obdobje od 1. 6. 2010 do 15. 12. 2011. V tožničinem primeru je za navedeno obdobje bil status zavarovanca pravnomočno urejen. Poseganja v takšna pravnomočna urejena pravna razmerja pa je z ZUP, ki se uporablja v skladu z 11. členom ZPIZ-2, dopustno le v taksativno naštetih primerih in iz razlogov, ki so določeni za posamezno izredno pravno sredstvo. Da bi bilo v konkretnem primeru uporabljeno katerokoli izredno pravno sredstvo, iz dokumentacije ni razvidno.
povrnitev premoženjske škode - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - denarna renta - škoda zaradi izgube zaslužka - zmanjšanje delovne zmožnosti - dokazno breme - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - postavitev novega izvedenca
Za utemeljenost zahtevka za povrnitev škode iz naslova izgube dohodka od zaključka zdravljenja dalje mora tožnik (med drugim) dokazati, da so njegove delovne sposobnosti v celoti ali deloma zmanjšane in da je zmanjšanje delovne sposobnosti posledica nedopustnega ravnanja, za katerega odgovarja toženec.
Stranka nima apriorne pravice do drugega mnenja in zgolj njeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. V primeru, ko je izvedensko mnenje jasno, izčrpno in nedvoumno, je razlog za postavitev novega izvedenca iste stroke in glede iste dokazne teme podan šele, ko je podano realno znanstveno tveganje za napako.
Pravni interes je procesna predpostavka, ki mora biti podana ves čas postopka. To pomeni, da mora stranka izkazati, da bi ugoditev njeni zahtevi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči.
stiki mladoletnega otroka s starši - varstvo koristi otroka - predlog za izločitev izvedenca
O zahtevi za izločitev izvedenca, podani pred izdelavo izvedenskega menja, je treba odločiti pred izdelavo izvedenskega menja in pred odločitvijo v zadevi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014089
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 383, 383/1.
kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - konkretizacija zakonskih znakov - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - goljufiv namen - goljufiv namen ob sklenitvi posla - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - oprostilna sodba
Goljufivi namen je izražen kot poseben namen oziroma motiv storilca, da sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist.
V opisu kaznivega dejanja niso navedena dejstva, ki bi pomenila konkretizacijo obstoja goljufivega namena obdolžencev v trenutku naročila dobave in montaže materiala za napeljavo centralnega ogrevanja. Obdolžencema se namreč ne očita, da sta že ob sklepanju pogodbenega razmerja zasledovala namen trajne pridobitve protipravne premoženjske koristi, ampak se jima očita le, da svoje pogodbene obveznosti plačila naročenega materiala in storitve nista nameravala izpolniti v (pogodbeno dogovorjenem) roku osmih dni. Takšen obtožbeni očitek pa ne zadošča za obstoj kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, ampak predstavlja zgolj navadno kršitev civilne (pogodbene) obveznosti.
ZPP člen 245, 245/2, 411, 411/1. ZZZDR člen 106, 106/6.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - stiki - korist mladoletnega otroka - onemogočanje stikov z otrokom - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - izvedensko mnenje - postavitev izvedenca
Ker je izvedenka ugotovila, da mama ne ločuje med otrokovimi in lastnimi interesi ter ima lastnosti, ki vodijo v odtujevanje otroka od očeta, je na mestu izdaja začasne odredbe o vzgoji in varstvu med postopkom in zaupanje otroka očetu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012687
OZ člen 193, 240, 462, 464, 464/2, 468, 468/2. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
jamčevalni zahtevek - zahtevek za znižanje kupnine - povrnitev povzročene škode - oprostitev dolžnika odgovornosti - obseg vrnitve - kršitev pravice do izjave - pravočasnost grajanja procesnih kršitev - pravica do dokazovanja - dokaz z izvedencem - ogled izvedenca - vabilo na ogled izvedenca - pripombe k izvedenskemu mnenju - odgovornost prodajalca za stvarne napake - skrita napaka - klavzula videno - kupljeno - obvestilo o napaki - pravočasnost obvestila o napaki - pravočasno grajanje napak - pravice kupca
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je bilo obvestilo, ki je bilo pred iztekom zakonskega roka poslano priporočeno na toženčev naslov, naveden v pogodbi, pravočasno. Ne glede na to, kdo je napisal naslov v pogodbi, je toženec opustil potrebno skrbnost, ko pred podpisom pogodbe svojega naslova v zapisu pogodbe ni popravil.
Položaj izvedenca, ki pred podajo mnenja ugotavlja dejstva z ogledom, je podoben položaju zaprošenega sodnika in je zato prav, da v takih primerih k ogledu povabi stranke. Izostanek povabila in posledični ogled predmeta izvedenskega dela v odsotnosti strank lahko v določenih okoliščinah pomeni kršitev strankine pravice do dokazovanja, sankcionirane v 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
predlog za obročno plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve je ugotovilo, da račun tožene družbe ni blokiran, da je imela v zadnjih treh mesecih prilive na TRR in da je v prejšnjem letu poslovala z dobičkom. Zato plačilo 315,00 EUR sodne takse ne more pomeniti zneska, ki bi ogrozilo poslovanje družbe in je bilo treba predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrniti.
solastnina - solastninska skupnost - solastninska pravica na nepremičnini - nakup nepremičnine na javni dražbi - solastniški delež - upravičenja solastnika - razmerja med solastniki - posel rednega upravljanja - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist (uporabnina) - uporaba solastne nepremičnine - pravica do uporabe solastne nepremičnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - izročitev nepremičnine v soposest in souporabo - uporabnina in uporaba solastne stvari - uporaba solastniškega dela nepremičnine - dogovor solastnikov o načinu uporabe stvari v solastnini - soglasje vseh solastnikov za uporabo - dogovor o uporabi - fizična delitev - civilna delitev - soposest - izključna posest - neposredna posest - najemna pogodba - oddaja solastne nepremičnine v najem - soglasje solastnika za oddajo nepremičnine v najem
Stališče, da lahko solastnik od drugega solastnika brez ustreznih soglasij enostransko zahteva določen način uporabe, bi bilo v nasprotju z naravo solastninske skupnosti in z omejitvami lastninskih upravičenj, ki so tej imanentna in katerih neogibna posledica je dogovor med soupravičenci.