ZIZ člen 226, 226/2, 226/3, 272, 272/2, 272/3, 273, 273/1, 273/1-3, 273/1-2, 273/2. URS člen 23.
regulacijska začasna odredba - denarna kazen
Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve, v kolikor so izpolnjeni pogoji iz 272. člena ZIZ, izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, med drugim prepovedati dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku (3. točka prvega odstavka 273. člena ZIZ).
Za presojo vprašanja, ali je izdana začasna odredba z vidika posega v pravice dolžnice dopustna, je odločilnega pomena, kakšne posledice bodo za eno ali drugo stranko nastopile, v kolikor le-ta bo (oziroma je) ali ne bo izdana in ali so le-te popravljive. Tehtanju teh posledic pa je (delno) namenjena že določba drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj se že v okviru le-te posredno presoja intenziteta posega v pravice ene ali druge stranke z vidika načela sorazmernosti.
Pravni interes je procesna predpostavka, ki mora biti podana ves čas postopka. To pomeni, da mora stranka izkazati, da bi ugoditev njeni zahtevi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči.
EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 1. Uredba o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2012) člen 1. URS člen 26. Poslovnik Vlade Republike Slovenije (2001) člen 11a.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - odreditev ukrepa - neogibna potrebnost - prisluškovanje in opazovanje v tujem prostoru - tajni vstop v prostor - obrazloženost odredbe
Ob odločanju o razširitvi prikritega preiskovalnega ukrepa je preiskovalni sodnik pri svoji presoji in opravljanju garantne dolžnosti izhajal iz predhodne odredbe. Dodatno je navedel razloge za razširitev sicer enotnega ukrepa zoper isto osebo in istovrstno komunikacijsko sredstvo, glede katerega je ocenil, da se uporablja v zvezi s prepovedano dejavnostjo. S tem pa je opravil in v zadostni meri obrazložil presojo subsidiarnosti in sorazmernosti. Slednje v obsegu, ki je potreben za zgolj razširitev ukrepa na dodaten telefonski priključek.
Okoliščina, da so tuji varnostni organi prisluškovali mobilnim številkam slovenskega operaterja, še ne pomeni, da se je ukrep izvajal na ozemlju Republike Slovenije.
ZVZD-1 člen 5. ZZVZZ-UPB3 člen 87. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 6,37,53. ZPP-UPB3 člen 287/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - varnost in zdravje pri delu - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - zavrnitev dokaznega predloga
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila poškodba delavca tožene stranke O. A. posledica neizvedenih ukrepov varstva pri delu, saj je tožena stranka kritičnega dne opustila enega od temeljnih načel zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu s tem, ko ni poskrbela, da bi bila pešpot od vhoda v tovarno do garderobnega lesenega prostora1 (delovno mesto delavca A.) varna, to je brez spolzkih (poledenelih) površin. Tožena stranka je bila dolžna zagotoviti, da na pohodnih površinah ne drsi, kar pomeni, da je bila dolžna te površine redno čistiti (6. in 37. člen Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih - Pravilnik).
ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 236, 236/1, 236/1-5, 236/2, 237, 354, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-9, 371/2. ZOdv člen 6. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 51.
izločitev sodnika - dvom v nepristranost sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - odločitev procesne narave - očitno neutemeljena zahteva - nezakonit dokaz - privilegirana priča - odvetnik kot priča - pravni pouk privilegirani priči - tajnost odvetnikovih podatkov - prekoračitev obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo - dokazni predlog - kršitev pravice do obrambe
S sklicevanjem na nepravilne procesne odločitve sodišča, ki same po sebi ne zadoščajo za utemeljen dvom o nepristranskosti sodnika oziroma senata, s katerimi utemeljuje zahtevo za izločitev sodnika oziroma senata, ne da bi zgolj subjektivno prepričanje o pristranskosti sodnika oziroma senata podprla s konkretno okoliščino, obramba ne more uspeti.
Sodišče bi moralo pred zaslišanjem odvetniku dati pravni pouk po določbah 236. člena ZKP. Za zaslišanje odvetnika se je sicer odločilo zato, da razčisti dejstva, ki se nanašajo na zakonitost izvora denarja, ki ga je na njegov fiduciarni račun nakazal oškodovanec ter da se tako nakazan denar ni nanašal na posel, glede katerega sta obtoženec in odvetnik imela sklenjeno pooblastilno razmerje. Vendar je pri tem zmotno ocenilo, da odvetnik v zvezi s tem ni izpovedal o dejstvih, za katera je izvedel pri opravljanju poklica in za katera bi, v skladu s 6. členom Zakona o odvetništvu in 51. členom Kodeksa odvetniške poklicne etike veljala dolžnost, da jih ohrani kot tajne. Pri pojasnjevanju izvora denarja, nakazanega na njegov fiduciarni račun ter glede na vprašanja zastavljena mu s strani sodišča, se namreč ni mogel izogniti izpovedovanju o dejstvih, za katera je izvedel pri opravljanju svojega poklica in sicer v zaupnem odnosu z obtoženim, katerega pooblaščenec je bil oziroma njegove družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00012575
OZ-UPB1 člen 356. ZIZ-UPB4 člen 6, 20.a, 38.
zastaranje terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim zapisom - zastaranje obresti judikatnih terjatev - izvršljivost notarskega zapisa - odločitev o stroških postopka - vstop novega upnika v izvršilni postopek - konstitutiven sklep - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec
Pritožba pa pravilno izpostavlja, da deset letni zastaralni rok ne velja za terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti. V času sklenitve notarskega zapisa namreč le-te še niso bile gotove (ugotovljene), zato zanje ne velja atribut judikatne terjatve. Zakonske zamudne obresti tako predstavljajo občasne terjatve, ki izvirajo iz judikatne terjatve in zapadejo v bodoče, zato je za presojo njihovega zastaranja potrebno uporabiti določbo drugega odstavka 356. člena OZ, ki določa tri letni zastaralni rok.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014089
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 383, 383/1.
kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - konkretizacija zakonskih znakov - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - goljufiv namen - goljufiv namen ob sklenitvi posla - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - oprostilna sodba
Goljufivi namen je izražen kot poseben namen oziroma motiv storilca, da sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist.
V opisu kaznivega dejanja niso navedena dejstva, ki bi pomenila konkretizacijo obstoja goljufivega namena obdolžencev v trenutku naročila dobave in montaže materiala za napeljavo centralnega ogrevanja. Obdolžencema se namreč ne očita, da sta že ob sklepanju pogodbenega razmerja zasledovala namen trajne pridobitve protipravne premoženjske koristi, ampak se jima očita le, da svoje pogodbene obveznosti plačila naročenega materiala in storitve nista nameravala izpolniti v (pogodbeno dogovorjenem) roku osmih dni. Takšen obtožbeni očitek pa ne zadošča za obstoj kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, ampak predstavlja zgolj navadno kršitev civilne (pogodbene) obveznosti.
Ob dejanskem stanju, ki ga je popolno in prepričljivo razčistilo in ugotovilo sodišče prve stopnje, je v obravnavani zadevi podan dejanski stan iz 9. alineje 1. odstavka 129. člena ZUTD. Po navedeni določbi ZUTD zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih, vključeno v program aktivne politike zaposlovanja, če ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom. V skladu z 11. členom ZUTD se med drugim šteje, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če se javi zavodu v 15 dneh po preteku roka za izvedbo zadnje dogovorjene aktivnosti, določene v zaposlitvenem načrtu iz 113. člena zakona. Ker se tožnik najkasneje do 19. 5. 2016 ni javil na zavodu za zaposlovanje, kot je dogovorjeno v zaposlitvenem načrtu, niti zaslišan 11. 7. 2016 ni pojasnil ali predložil dokazila o opravičljivem razlogu, je tožena stranka dne 8. 12. 2016 njegovo pritožbo zoper prvostopenjski upravni z dne 24. 5. 2016 utemeljeno zavrnila.
ZPIZ-2 člen 3, 4, 4/2, 196.. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost zavoda - pokojninska doba - nadomestilo za invalidnost - prispevki za socialno varnost - protipravno ravnanje - zavod
Nikakor ne more biti protipravno ravnanje toženca, ko tožniku, ob sicer res za nazaj priznani pravici do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, ni plačal prispevkov niti obdobja prejemanja tega nadomestila ni upošteval pri določitvi pokojninske osnove, torej pri odmeri starostne pokojnine. Nasprotno. Pravica do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo, kot jo je urejal ZPIZ sama po sebi ne pomeni vključenosti v obvezno pokojninsko zavarovanje, niti plačevanja prispevkov. Obravnavanega nadomestila za čas, ko tožnik ni bil niti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ni mogoče upoštevati pri odmeri starostne pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00012593
ZPP-UPB3 člen 483, 483/6. ZDSS-1 člen 5. ZFPPIPP-UPB8 člen 302.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča - gospodarski spor - delovnopravni spor - terjatev na temelju izvršilnega naslova - tožba na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Z odločbo VSRS sklep VIII R 32/20171 pa je bilo prvič sprejeto jasno in nedvoumno stališče najvišjega sodišča v Republiki Sloveniji, da s stališča vprašanja stvarne pristojnosti sploh ni bistveno, da tožnik glede terjatve, ki izvira iz delovnega razmerja, že razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom, saj gre še vedno za terjatev v zvezi s pravico iz delovnega razmerja.
povrnitev premoženjske škode - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - denarna renta - škoda zaradi izgube zaslužka - zmanjšanje delovne zmožnosti - dokazno breme - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - postavitev novega izvedenca
Za utemeljenost zahtevka za povrnitev škode iz naslova izgube dohodka od zaključka zdravljenja dalje mora tožnik (med drugim) dokazati, da so njegove delovne sposobnosti v celoti ali deloma zmanjšane in da je zmanjšanje delovne sposobnosti posledica nedopustnega ravnanja, za katerega odgovarja toženec.
Stranka nima apriorne pravice do drugega mnenja in zgolj njeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. V primeru, ko je izvedensko mnenje jasno, izčrpno in nedvoumno, je razlog za postavitev novega izvedenca iste stroke in glede iste dokazne teme podan šele, ko je podano realno znanstveno tveganje za napako.
Od odgovora na vprašanje, ali je bila tožnica aktivna iskalka zaposlitve, je odvisna odločitev v tej zadevi. Ker bo torej v tej pravdi odločeno tudi o vprašanju, ki je za konkretno zadevo predhodno vprašanje, je sodišče prve stopnje s tem, ko je postopek prekinilo in odločilo, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, postopalo pravilno.
ZSVarPre člen 6, 7, 27, 27/1.. ZUPJS člen 9, 17, 17/1, 51.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - izključitveni razlog - premoženjsko stanje
Sodišče prve stopnje in pred tem toženec sta pri presoji utemeljeno upoštevali stanovanji in vrednost glede na solastniški delež tožnice. Sodišče prve stopnje je zaradi višine vrednosti premoženja, ki se upošteva po ZUPJS in znaša 19.540,46 EUR pravilno zaključilo, da je podan izključitveni razlog po 27. členu ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, saj vrednost tožničinega premoženja presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tj. 13.862,88 EUR.
ZPP člen 70, 70/6, 73, 73/5, 289, 298, 303, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1463. SPZ člen 9, 10, 43, 44, 44/2. ZZK-1 člen 8.
originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobra vera pravnega prednika - čas, potreben za priposestvovanje - neenakopravno obravnavanje - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izločitev sodnika - odklonilni razlog - odločilna dejstva - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - pravica do izjave v postopku - dvom v nepristranskost sodnika pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke s procesnim vodenjem - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika
Nestrinjanje stranke z načinom vodenja dokaznega postopka in očitane postopkovne napake ne predstavljajo zatrjevanega izločitvenega razloga, utemeljujejo pa očitano bistveno kršitev določb postopka tj. kršitev pravice tožencev do izvedbe dokazov. Iz prepisov zvočnih posnetkov obravnav je razvidno, da sodnica tožencema ni dovolila postavljati vprašanj tožnici in pričam, da ju je časovno omejevala in prekinjala pri postavljanju vprašanj zaradi časovne stiske in motenja reda, ne pa zato, ker se je že vnaprej odločila, da bo tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodila.
Predmet prodaje je lahko bil tudi sporni hlev, čeprav v kupoprodajni pogodbi ni naveden, v kolikor so na njem pridobili lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja že pravni predniki prodajalcev. Toženca oziroma njun pravni prednik bi lahko lastninsko pravico na njem zaradi zaupanja v podatke zemljiške knjige pridobila le, v kolikor bi bila dobroverna.
denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti brata - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Pomen denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega je v zadoščenju, ki naj oškodovancu pomaga prestati obdobje, ko trpi duševne bolečine zaradi izgube bližnjega. Ker niti človekovo trpljenje niti človekovo življenje, katerega izguba je vzrok trpljenju njegovih bližnjih, nimata cene, je pri določitvi višine denarnega zadoščenja treba predvsem upoštevati odškodnine, prisojene v podobnih primerih, odstop od teh pa lahko utemeljujejo nekatere posebne okoliščine pri posameznih oškodovancih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012687
OZ člen 193, 240, 462, 464, 464/2, 468, 468/2. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
jamčevalni zahtevek - zahtevek za znižanje kupnine - povrnitev povzročene škode - oprostitev dolžnika odgovornosti - obseg vrnitve - kršitev pravice do izjave - pravočasnost grajanja procesnih kršitev - pravica do dokazovanja - dokaz z izvedencem - ogled izvedenca - vabilo na ogled izvedenca - pripombe k izvedenskemu mnenju - odgovornost prodajalca za stvarne napake - skrita napaka - klavzula videno - kupljeno - obvestilo o napaki - pravočasnost obvestila o napaki - pravočasno grajanje napak - pravice kupca
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je bilo obvestilo, ki je bilo pred iztekom zakonskega roka poslano priporočeno na toženčev naslov, naveden v pogodbi, pravočasno. Ne glede na to, kdo je napisal naslov v pogodbi, je toženec opustil potrebno skrbnost, ko pred podpisom pogodbe svojega naslova v zapisu pogodbe ni popravil.
Položaj izvedenca, ki pred podajo mnenja ugotavlja dejstva z ogledom, je podoben položaju zaprošenega sodnika in je zato prav, da v takih primerih k ogledu povabi stranke. Izostanek povabila in posledični ogled predmeta izvedenskega dela v odsotnosti strank lahko v določenih okoliščinah pomeni kršitev strankine pravice do dokazovanja, sankcionirane v 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
tožba za znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - nova odmera preživnine - potrebe otroka in zmožnosti staršev - preživninska zmožnost staršev
Preživninske sposobnosti obeh preživninskih zavezancev so se spremenile. Sodišče pri ugotavljanju preživninskih sposobnosti ne upošteva (le) dejanskih prejemkov, ki jih preživninski zavezanec prejme, ampak tudi preživninske zmožnosti, ki jih preživninski zavezanec lahko realizira. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da so se preživninske zmožnosti tožnika poslabšale, zakonitega zastopnika tožencev pa izboljšale.
30 dnevni rok za vložitev tožbe se je iztekel v četrtek 22. 2. 2018. Tožba, ki jo je tožnica vložila 27. 2. 2018 je bila torej vložena po izteku z zakonom določenega roka, torej prepozno. Zato je utemeljeno zavržena.
izterjava sredstev za rezervni sklad - tožbeni zahtevek na plačilo sredstev v rezervni sklad - poseben transakcijski račun - nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek
Stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, je v sodni praksi izčiščeno in izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 263/2015. Upravnik imar možnost zbirati sredstva rezervnega sklada na svojem računu in jih nato v desetih dneh od plačila prenesti na poseben transakcijski račun, kar tehnično olajšuje izvensodno plačevanje sredstev rezervnega sklada. Nikakor pa to ne velja za sodne postopke, v katerih je treba zahtevati plačilo sredstev rezervnega sklada na račun, o katerem govori prvi odstavek 42. člena SZ-1.