Tožnik je bil v sodbi poučen, da lahko zoper sodbo vloži pritožbo v roku 30 dni od prejema pisnega odpravka. Pisni odpravek je prejel 5. 2. 2018. Pritožbeni rok se je iztekel 7. 3. 2018. Pritožbo je vložil 3. 4. 2018, torej po izteku pritožbenega roka, zato je pravilno zavržena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00016827
ZPP člen 157, 163, 163/3, 274, 274/1, 358, 358-6. ZIZ člen 38, 38/8. Odvetniška tarifa (1995) člen 11, 11/3.
ugotovitveni in dajatveni zahtevek - izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - delno zavrženje tožbe - izvršilni stroški - stroški hrambe stvari - odločitev o izvršilnih stroških v pravdi - odločitev o pravdnih stroških - odločitev o stroških postopka v sodbi - stroškovnik - ostali materialni stroški - urgenca
Prostovoljna izpolnitev tožbenega zahtevka predstavlja smiselno njegovo pripoznavo. Zato je po temelju zahtevek tožeče stranke na povrnitev pravdnih stroškov utemeljen. Samo zaradi odločitve o stroških postopka zato sodišču v opisani procesni situaciji ni treba izdati sodbe z razlogi o vsebinski odločitvi o zadevi.
Tožeča stranka pa ni imela več pravnega interesa za navedeni ugotovitveni zahtevek, ker z njim ne more več glede glavne stvari zase doseči ugodnejšega položaja kot ga ima že sedaj, ko sta toženi stranki v celoti izpolnili njen tožbeni zahtevek. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi glede 1. točka izreka sodbe zaradi uveljavljane kršitve ugodilo, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo v ugotovitvenem delu zavrglo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/1, 45/2, 49.
sklep o postavitvi izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - uporaba izvedenskega mnenja iz druge pravde - uporaba izvedenskega mnenja, izdelanega v drugem postopku - nepotrebno opravljeno delo - dodatna dokumentacija - materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom
Izvedenec pridobi pravico do plačila svojega dela takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, naloženo s sklepom sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00012575
OZ-UPB1 člen 356. ZIZ-UPB4 člen 6, 20.a, 38.
zastaranje terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim zapisom - zastaranje obresti judikatnih terjatev - izvršljivost notarskega zapisa - odločitev o stroških postopka - vstop novega upnika v izvršilni postopek - konstitutiven sklep - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec
Pritožba pa pravilno izpostavlja, da deset letni zastaralni rok ne velja za terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti. V času sklenitve notarskega zapisa namreč le-te še niso bile gotove (ugotovljene), zato zanje ne velja atribut judikatne terjatve. Zakonske zamudne obresti tako predstavljajo občasne terjatve, ki izvirajo iz judikatne terjatve in zapadejo v bodoče, zato je za presojo njihovega zastaranja potrebno uporabiti določbo drugega odstavka 356. člena OZ, ki določa tri letni zastaralni rok.
Od odgovora na vprašanje, ali je bila tožnica aktivna iskalka zaposlitve, je odvisna odločitev v tej zadevi. Ker bo torej v tej pravdi odločeno tudi o vprašanju, ki je za konkretno zadevo predhodno vprašanje, je sodišče prve stopnje s tem, ko je postopek prekinilo in odločilo, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, postopalo pravilno.
ZZZDR člen 50, 50a, 81, 81a, 81a/1. ZPP člen 274, 274/1.
razmerja med zakoncema po prenehanju življenjske skupnosti - preživnina nepreskrbljenemu zakoncu - pravnomočno razsojena stvar - spremenjene razmere - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Zaradi kasnejšega datuma začetka teka plačevanja preživnine ne gre za drug zahtevek.
Določba prvega odstavka 81.a člena ZZZDR se smiselno uporablja tudi za urejanje preživninskih razmerij med zakoncema, katerih življenjska skupnost je prenehala, vendar zakonca nista zahtevala razveze. Zakonec, katerega življenjska skupnost je razpadla in pri katerem je še obstajal pogoj za preživljanje, mora tožbo za preživljanje vložiti najkasneje v enem letu od prenehanja življenjske skupnosti, bodisi, da v roku enega leta vloži samostojno tožbo ali zahtevek za preživljanje postavi skupaj s tožbo za razvezo. V nasprotnem primeru izgubi pravico do preživljanja.
povrnitev premoženjske škode - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - denarna renta - škoda zaradi izgube zaslužka - zmanjšanje delovne zmožnosti - dokazno breme - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - postavitev novega izvedenca
Za utemeljenost zahtevka za povrnitev škode iz naslova izgube dohodka od zaključka zdravljenja dalje mora tožnik (med drugim) dokazati, da so njegove delovne sposobnosti v celoti ali deloma zmanjšane in da je zmanjšanje delovne sposobnosti posledica nedopustnega ravnanja, za katerega odgovarja toženec.
Stranka nima apriorne pravice do drugega mnenja in zgolj njeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. V primeru, ko je izvedensko mnenje jasno, izčrpno in nedvoumno, je razlog za postavitev novega izvedenca iste stroke in glede iste dokazne teme podan šele, ko je podano realno znanstveno tveganje za napako.
ZVZD-1 člen 5. ZZVZZ-UPB3 člen 87. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 6,37,53. ZPP-UPB3 člen 287/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - varnost in zdravje pri delu - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - zavrnitev dokaznega predloga
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila poškodba delavca tožene stranke O. A. posledica neizvedenih ukrepov varstva pri delu, saj je tožena stranka kritičnega dne opustila enega od temeljnih načel zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu s tem, ko ni poskrbela, da bi bila pešpot od vhoda v tovarno do garderobnega lesenega prostora1 (delovno mesto delavca A.) varna, to je brez spolzkih (poledenelih) površin. Tožena stranka je bila dolžna zagotoviti, da na pohodnih površinah ne drsi, kar pomeni, da je bila dolžna te površine redno čistiti (6. in 37. člen Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih - Pravilnik).
ZPP člen 70, 70/6, 73, 73/5, 289, 298, 303, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1463. SPZ člen 9, 10, 43, 44, 44/2. ZZK-1 člen 8.
originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobra vera pravnega prednika - čas, potreben za priposestvovanje - neenakopravno obravnavanje - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izločitev sodnika - odklonilni razlog - odločilna dejstva - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - pravica do izjave v postopku - dvom v nepristranskost sodnika pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke s procesnim vodenjem - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika
Nestrinjanje stranke z načinom vodenja dokaznega postopka in očitane postopkovne napake ne predstavljajo zatrjevanega izločitvenega razloga, utemeljujejo pa očitano bistveno kršitev določb postopka tj. kršitev pravice tožencev do izvedbe dokazov. Iz prepisov zvočnih posnetkov obravnav je razvidno, da sodnica tožencema ni dovolila postavljati vprašanj tožnici in pričam, da ju je časovno omejevala in prekinjala pri postavljanju vprašanj zaradi časovne stiske in motenja reda, ne pa zato, ker se je že vnaprej odločila, da bo tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodila.
Predmet prodaje je lahko bil tudi sporni hlev, čeprav v kupoprodajni pogodbi ni naveden, v kolikor so na njem pridobili lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja že pravni predniki prodajalcev. Toženca oziroma njun pravni prednik bi lahko lastninsko pravico na njem zaradi zaupanja v podatke zemljiške knjige pridobila le, v kolikor bi bila dobroverna.
SPZ člen 37, 92, 93, 99. OZ člen 579, 583. ZLS člen 7, 21.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - prekarij - preklic prekarija - posodbena pogodba - raba stvari - namen uporabe - dokazno breme - razpravno načelo - nepremičnina v lasti občine - lastninska pravica - poseg v lastninska upravičenja
Tožnica je lastnica osemnajstih nepremičnin v centru Ljubljane, ki v naravi predstavljajo nekdanjo tovarno A. Na temelju svoje lastninske pravice od toženke zahteva vrnitev teh nepremičnin v neposredno posest in opustitev nadaljnjega poseganja v te nepremičnine.
Med pravdnima strankama je šlo za prekarij kot posebno obliko posodbene pogodbe in je bil ta najpozneje z vložitvijo tožbe v tej zadevi preklican (583. člen OZ). S strani uporabnikov je šlo za neodplačno in začasno rabo izposojene stvari, tožnica pa je v tak način uporabe privolila in posodbeni dogovor s konkludentnimi ravnanji sprejela.
Toženkin položaj ni tak, da bi lahko od drugih uporabnikov (bodisi izvajalcev dejavnosti bodisi obiskovalcev teh dejavnosti) zahtevala prenehanje uporabe oziroma da bi ji lahko naložili breme neizpolnitve take tožničine zahteve.
Tožnica bi lahko zahtevala izročitev nepremičnine proste tistih oseb, ki sodijo v toženkino sfero (ki uporabljajo nepremičnino na podlagi njenega dovoljenja).
SPZ v 37. členu določa, da je lastninska pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati, omejitve teh upravičenj pa lahko določi samo zakon. ZLS izrecno določa, da imajo občine pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja in ji daje pristojnost za upravljanje s premoženjem. Omejitve, ki bi nudila podlago pritožbenemu stališču, zakon ne določa. Za odločitev v zadevi zato tudi ni pomembno, kakšni so tožničini načrti glede bodoče uporabe spornih nepremičnin.
izterjava sredstev za rezervni sklad - tožbeni zahtevek na plačilo sredstev v rezervni sklad - poseben transakcijski račun - nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek
Stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, je v sodni praksi izčiščeno in izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 263/2015. Upravnik imar možnost zbirati sredstva rezervnega sklada na svojem računu in jih nato v desetih dneh od plačila prenesti na poseben transakcijski račun, kar tehnično olajšuje izvensodno plačevanje sredstev rezervnega sklada. Nikakor pa to ne velja za sodne postopke, v katerih je treba zahtevati plačilo sredstev rezervnega sklada na račun, o katerem govori prvi odstavek 42. člena SZ-1.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj - začasni zastopnik, upravičen za sprejemanje pisanj v republiki sloveniji - založitev predujma za začasnega zastopnika
Ker tretja toženka, ki je v tujini, ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, bi moral predujem za stroške njenega začasnega zastopnika založiti tožnik. Čeprav je bil tožnik v sklepu sodišča prve stopnje opozorjen na pravne posledice, če zahtevanih stroškov ne bo založil, navedenega sklepa ni upošteval. Tudi po podaljšanju odrejenega roka predujma ni plačal, s predlogom za brezplačno pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov postopka pa ni uspel.
ZSVarPre člen 6, 7, 27, 27/1.. ZUPJS člen 9, 17, 17/1, 51.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - izključitveni razlog - premoženjsko stanje
Sodišče prve stopnje in pred tem toženec sta pri presoji utemeljeno upoštevali stanovanji in vrednost glede na solastniški delež tožnice. Sodišče prve stopnje je zaradi višine vrednosti premoženja, ki se upošteva po ZUPJS in znaša 19.540,46 EUR pravilno zaključilo, da je podan izključitveni razlog po 27. členu ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, saj vrednost tožničinega premoženja presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tj. 13.862,88 EUR.
plačilo razlike plače - prevedba plače - nov plačni sistem - javni uslužbenec
Sodišče prve stopnje je napačno dalo poudarek temu, katera je bila zadnja pogodba o zaposlitvi, ki jo je podpisal tožnik. V tem sporu ni ključen vidik sklepanja pogodb, pač pa vprašanje zakonite določitve tožnikove plače.
Javnemu uslužbencu se v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu ne sme določiti plača v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami (tretji odstavek 3. člena ZSPJS). V nasprotnem primeru se namreč uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa (peti odstavek 3. člena ZSPJS).
ZDR-1 člen 13, 13/1, 15, 16, 77, 81, 81/1.. OZ člen 46.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - nosečnost - bistvena zmota - sporazum
Za odločitev v zadevi je ključno, ali lahko "odsotnost nosečnosti" štejemo za bistveno okoliščino pri sklepanju sporazuma. S sporazumom se je tožnica med drugim dogovorila za prenehanje pogodbe o zaposlitvi in delovnega razmerja na določen dan, ter določeno denarno odmero v poravnavo vseh njenih denarnih terjatev, kar predstavlja kavzo pogodbenih strank. Kavza pa je vprašanje skupnega namena oz. smotra pogodbe, glede katere sta stranki dosegli soglasje volj. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožničine trditve utemeljujejo zaključek o obstoju tako imenovane zmote v motivu, ki pa pri odplačnih pogodbah ni upoštevna.
povrnitev pravdnih stroškov - stroški nasprotne stranke - krivdno načelo - doplačilo sodne takse za tožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - fikcija umika tožbe - sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - likvidnostne težave - premoženjsko in finančno stanje stranke
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, je dolžna povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Ker tožnica ni doplačala sodne takse za postopek, je sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka, tožnica pa mora tožencu povrniti njegove stroške. Zgolj pavšalna obrazložitev tožnice, da se je znašla v likvidnostnih težavah in nima finančnih sredstev, da bi stroške lahko povrnila, je za predmetni postopek neupoštevna.
ZFPPIPP člen 332, 332/3, 345, 345/2, 374, 374/1, 374/1-3.
prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - posebna stečajna masa - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice
S prvim pozivom je bila k prevzemu premoženja pozvana samo ločitvena upnica z najboljšim vrstnim redom, zato ni mogoče šteti, da so se drugi ločitveni upniki odpovedali uveljavljanju ločitvene pravice.
ZFPPIPP člen 383b, 383b/1, 383b/2, 384, 384/6, 384/6-1, 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/2. ZPP člen 8.
postopek osebnega stečaja - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zavrnitev ugovora - razlogi za ugovor - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - kontradiktornost postopka - prosta dokazna ocena - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - podatek o zaposlitvi - bančni izpis - predložitev plačilnih list
Pravilno je stališče upnika, da ni potrebno, da so za utemeljenost ugovora proti odpustu obveznosti podane kršitve dolžnikovih obveznosti iz vseh določb ZFPPIPP, ki so naštete v 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP. Ker pa v konkretnem primeru pritožnik ni uspel izpodbiti ocene sodišča prve stopnje, da dolžniku ni mogoče očitati nobene kršitve obveznosti iz 383.b in 384. člena ZFPPIPP, na katerih je upnik utemeljeval ugovor, njegova pritožba ni utemeljena.
Upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da v neodzivnosti dolžnika ni prepoznalo neopravičljive kršitve njegovih obveznosti. Pri presoji, ali gre za kršitev, ki nalaga ustavitev postopka odpusta obveznosti, mora sodišče upoštevati tudi razloge, zaradi katerih je dolžnik tako ravnal. Zato mora pri obravnavi ugovora izvesti kontradiktoren postopek, razpisati narok, na katerem je dolžno izvesti dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom in odločiti o ugovoru na podlagi izida dokazovanja. Upnik pa zmotno izhaja iz stališča, da takšna presoja ni potrebna.
V skladu z določbo šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP bi moral dolžnik upraviteljici nemudoma, ko je pričel delati v Avstriji, sporočiti spremembo podatkov o skupnem mesečnem znesku plače in o izplačevalcu. V konkretnem primeru je upraviteljica navedla, da je pridobila informacijo o zaposlitvi dolžnika v Avstriji od njegove mame, ki ji je sporočila tudi delodajalca, poslala plačilne liste in bančne izpiske, ni pa ji poslala pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu v Avstriji. Na podlagi dejstva, da dolžnik ni posredoval upraviteljici pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem v Avstriji, je po oceni pritožbenega sodišča pravilna ocena sodišča prve stopnje, da ob upoštevanju drugih podatkov, ki jih je dobila upraviteljica v zvezi s kratkotrajnim delom dolžnika v Avstriji, dolžniku v konkretnem primeru ni mogoče očitati kršitve obveznosti iz 1. točke šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP.