CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013609
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 236a, 302.
skupno premoženje bivših zakoncev - delež razvezanih zakoncev na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - dohodek zakonca - višji dohodki enega od zakoncev - novo sojenje pred drugim sodnikom - soglasje strank za branje zapisnikov - branje listinskih dokazov - pravdni stroški po uspehu
Po delni razveljavitvi sodbe se je glavna obravnava zaradi spremenjenega sodnika začela znova. Sodnik lahko, po tem, ko so se stranke o tem izjavile, odloči, da se priče, izvedenci in stranke ne zaslišijo znova, temveč da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. Dejstvo, da se toženec ni strinjal z branjem zapisnikov zaslišanih strank in prič in je izrecno vztrajal pri ponovni izvedbi vseh dokazov, ne preprečuje sodišču, da namesto ponovnega zaslišanja le prebere zapisnike o izvedbi dokazov. Pomembno je le, da se je toženec o tem imel možnost izjaviti.
Pritožba pravilno opozarja, da je treba upoštevati uspeh z zahtevkom. Tožnica je zahtevala ugotovitev, da je njen delež na skupnem premoženju 50%, uspela pa je s 30% deležem (kar je 60% uspeh), toženec pa je zahteval ugotovitev, da je njegov deleže 80%, uspel pa s 70% deležem, kar predstavlja 87,5% uspeh v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00013186
OZ člen 6, 6/2, 10, 131, 165, 168, 168/1, 299, 353, 378, 631. ZFPPIPP člen 164. ZPP člen 165, 165/2, 214, 214/2, 286, 286/1, 351, 351/1, 358, 358-2, 358-5, 360, 360/1. Navodila o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (2000) člen 8, 8/2.
bančna garancija - stečaj glavnega izvajalca - neposredna plačila podizvajalcem - zavarovanje obveznosti - pogodba v korist tretjega - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost zaradi neunovčenja garancije - vzročna zveza - obstoj protipravnosti - načelo prepovedi povzročanja škode - direktna tožba - koneksnost terjatev - zmotna uporaba materialnega prava - pobot - zakonita cesija
Zahtevek po 631. členu OZ ima drugo pravno podlago kot zahtevek pri vtoževani odškodnini zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke (131. člen OZ), zato neutemeljenost zahtevka po prvi ne izključuje utemeljenosti zahtevka po drugi (odškodninski) podlagi. Omenjena bančna garancija je krila tudi potrjene obveznosti izvajalca do njegovih podizvajalcev iz podizvajalskih pogodb, ki jih izvajalec iz kakršnegakoli razloga svojim podizvajalcem ne bi poravnal ob zapadlosti, njena predložitev pa je bila skladno z 20. členom pogodbe DARS tudi pogoj za veljavnost te pogodbe. Namen teh pogodbenih določb je bil ravno v tem, da se tožeči stranki in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od izvajalca del. Te pogodbene določbe so bile posledica dolžnosti oziroma zaveze tožene stranke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja sprejetimi na podlagi ZJN). Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženo stranko (naročnika del) in njenega izvajalca del, pač pa za izpeljavo na zakonu temelječe zaveze tožene stranke, ki ni bila le v tem, da tožena stranka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa je posedovanje omenjene bančne garancije toženi stranki nalagalo, da se po njej tudi ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim tudi v dobro tožeče stranke.
Za odškodninsko odgovornost zaradi opustitve preprečitve škode ni nujno, da predpisi tako dolžnostno ravnanje izrecno določajo, zadošča že, da je bilo škodo možno predvideti.
Pogoji pogodbe DARS in vsebina garancije so pri tožeči stranki že ob sklepanju podizvajalske pogodbe vzbudili utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčene bančne garancije.
Ob obstoju takih pričakovanj tožeče stranke, njenih izrecnih pozivov toženki najprej na neposredno plačilo (631. člen OZ), nato pa tudi izrecno opominjanje na možnost unovčenja bančne garancije, ker plačila od S. d. d. ni prejela, je toženkino neunovčitev zadevne bančne garancije brez utemeljenega razloga mogoče šteti za nedopustno (protipravno) ravnanje.
Stališče, po katerem s predložitvijo (konkretne) zahteve za neposredno plačilo pride do prehoda izvajalčeve terjatve do naročnika na podizvajalca, med tem, ko je obveznost izvršiti plačilo podizvajalcu pogojena z obstojem vseh pogojev iz 631. člena OZ, je zastopano tudi v sodni praksi.
Glede na to, da je tožena stranka dala soglasje za angažiranje tožeče stranke kot podizvajalca nadalje, da je tožena stranka nedvomno vedela, da se je izvajalec zavezal k odstopu svojih terjatve do naročnika (tožene stranke) v korist podizvajalcev ter da je tožena stranka nedvomno vedela tudi, da se je izvajalec zavezal uporabljati za poplačila svojih obveznosti podizvajalcem enake roke plačil, kot so določeni v pogodbi z naročnikom, je prej navedeno stališče tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno, saj bi drugačna razlaga omogočala izigravanje namena 631. člena OZ, da podizvajalec dobi plačilo za svoje delo. Pojasnjeno velja še toliko bolj ob dejstvu, da je v predmetni zadevi tožena stranka izvajala plačila izvajalcu, še pred zapadlostjo njegovih začasnih situacij (kot tudi začasnih situacij tožeče stranke).
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - dimnikar
Za tožnika je ugotovljeno, da ne opravlja celoten delovni čas del, na katerih bi bil izpostavljen nevarnostim in tveganjem, oziroma da bi šlo za delo, pri katerem bi bili znatnejši škodljivi vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost tožnika, da bi šlo za nepretrgan delovni proces, in da bi takšno delo opravljal poln delovni čas. Glede na ugotovljeno obremenitev tožnika v delovnem okolju ne zadošča terminu iz zakonske določbe 199. člena ZPIZ-2, prav tako pa tudi ne izpolnjuje pogojev iz 71. člena ZTPPIZ. Obstajati bi torej morali znatnejši vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost, da bi obstajala vključitev v poklicno zavarovanje in s tem priznanje pravic v obsegu kot to določajo predpisi. Bistveno je torej, da tudi ob uporabi 413. člen ZPIZ-2 tožnikov tožbeni zahtevek ni utemljen, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
odločitev o pravdnih stroških - pravnomočna odločitev
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni odločalo o zahtevku, stroških postopka pred sodiščem prve stopnje, o katerih bi že bilo pravnomočno odločeno.
ZPP člen 112, 112/10, 324, 324/6, 342, 343, 343/1.
vloga vezana na rok - pritožba - pravočasna pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - poučitev o procesnih pravicah - opozorilo stranki v pravnem pouku - pravni pouk o pravnem sredstvu - vložitev pritožbe na nepristojno sodišče - izjema - nevednost vložnika, ki nima pooblaščenca - očitna pomota stranke - neizpolnitev pogoja - postopek s pritožbo
Ker je toženka pritožbo nepravilno poslala Višjemu sodišču v Ljubljani, njenega ravnanja pa ni mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti, je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno zavrglo kot prepozno, saj jo je prejelo po poteku petnajst dnevnega roka.
ZDKG člen 7. ZD člen 123, 172, 172/1, 216. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 46, 46/1, 125, 148, 159.
zaščitena kmetija - obseg zapuščine - preveritev statusa zaščitene kmetije po uvedbi dedovanja - predhodno vprašanje - zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - listine, ki so podlaga za vknjižbo - načelo dispozitivnosti postopka - pogoji za dovolitev vpisa - sklep o vknjižbi - pritožba - dovoljenost pritožbe - napačen pravni pouk
Vprašanje o statusu kmetije - ali je ta ob smrti zapustnika izpolnjevala pogoje za zaščiteno kmetijo ali ne, je predhodno vprašanje v zapuščinskem postopku. Glede na dosedanje podatke je torej sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe o dedovanju, za pravilno uporabo materialnega prava pa je potrebno ugotoviti še dodatna pravno relevantna dejstva.
Za uspešno obrambo proti sklepčnim trditvam tožeče stranke ne zadošča le njihovo pavšalno prerekanje. Zato pritožbene trditve, da je tožena stranka prerekala vse navedbe tožeče stranke, razen tistih, s katerimi se je izrecno strinjala, ne more biti odločilno za presojo, da naj bi bila odločitev sodišča prve stopnje napačna.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013498
ZDR-1 člen 177, 177/1.. OZ člen 131.. ZPP člen 154, 154/1, 155.. ZOdvT člen 17, 17/2.
odškodninska odgovornost delavca - huda malomarnost - voznik tovornjaka - premoženjska škoda - odločitev o pravdnih stroških
Ob upoštevanju ugotovitev sodnega izvedenca, da je toženec vozil na takšni razdalji, na kateri bi lahko vozilo ustavil pred trčenjem v cisterno, vendar pa je zaradi napačne ocene o intenziteti zaviranja vozila pred seboj zaviral s premajhno stopnjo in zato trčenja ni preprečil, tožencu v zvezi s povzročitvijo prometne nezgode ni mogoče očitati naklepa oziroma hude malomarnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013136
KZ-1 člen 115, 115/1. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.
pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni ocenilo vseh izvedenih dokazov - kršitev pravice obdolženca do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazloženost zavrnitve dokazov - konkretizacija zakonskih znakov - izvršitveno dejanje - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - preizkus pravilnosti dokazne ocene - odmera kazenske sankcije - kaznivo dejanje uboja - načelo proste presoje dokazov
Če sodišče ugotovi, da predlagani dokaz ni v relevantni materialnopravni zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem ali da ni izkazana verjetnost, da bo s predlaganim dokazom mogoče ugotoviti ali izključiti obstoj dejstev ali okoliščin, pomembnih za razsojo, potem lahko izvedbo takega dokaza zavrne, ne da bi s tem kršilo pravico obdolženca do obrambe. Pri tem je vezano na merila, ki so skladna z ustavno sodno prakso, ko gre za odločanje o dokaznem predlogu v smislu 3. alineje 29. člena Ustave. Po teh merilih 1) glede na načelo proste presoje dokazov samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost, 2) sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlagata stranki, 3) predlagan dokaz mora biti materialnopravno relevanten, 4) pravno relevantnost predlaganega dokaza morata stranki utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti in 5) v dvomu je šteti vsak dokazni predlog obrambe v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, razen če je očitno, da ne more biti uspešen. Sodišče zavezuje načelo učinkovitosti in ekonomičnosti postopka (15. člen ZKP) in sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč.
Dejanje, opisano v izreku izpodbijane sodbe, ima namreč vse zakonske znake kaznivega dejanja uboja po prvem odstavku 115. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1, saj je navedeno, da sta obdolženca ravnala v sostorilstvu in z zavestnim sodelovanjem pri storitvi ter odločilnim prispevkom vsakega izmed njiju naklepno vzela življenje S.M., v nadaljevanju opisa pa je določno konkretizirano tudi njuno izvršitveno ravnanje.
Pritožbeno sodišče nima prav nobenih pomislekov niti o pravilnosti na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja obravnavanega kaznivega dejanja.
Sodišče prve stopnje je torej na podlagi obsežnega dokaznega postopka z vso potrebno gotovostjo ugotovilo, da je obdolženi V. storil očitano kaznivo dejanje. Utemeljeno je zato zavrnilo izvedbo dodatnih predlaganih dokazov, ki jih ponovno izpostavlja pritožba, pri tem pa v skladu z določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP skrbno in izčrpno navedlo, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - goljufiv namen - preslepitev
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je do neplačila obdolženčevih pogodbenih obveznosti do oškodovanke prišlo iz objektivnih razlogov in da ni dokazan obdolženčev goljufiv namen ob sklenitvi pogodb, ki jih je sklenil z oškodovanko. Obdolženčeva družba namreč ni prejela vseh prvotno dogovorjenih sredstev od E., obdolžencu pa tudi ni uspelo pridobiti sponzorskih sredstev v pričakovani višini, ker je prav v letu 2012 prišlo do velike finančne krize in do izpada sponzorskih sredstev, zaradi česar je tudi projekt E., pri katerem je obdolženi sodeloval, imel likvidnostne težave, kot je to izpovedala priča R.D., ki je bil predsednik komisije za nadzor nad projekti E.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012831
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/8, 86/12.. ZKP-UPB8 člen 129a.. ZIKS-1 člen 12, 13, 18.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - nadomestitev kazni zapora - rok za vložitev predloga
Ni mogoče enačiti položajev obsojencev, ki so že nastopili kazen zapora in (šele) med izvrševanjem kazni zapora, ko so torej kazen že nastopili, vložijo v skladu z 12. členom ZIKS-1 predlog za izvršitev kazni zapora z vikend zaporom, z obsojenci, ki kazni zapora še sploh niso nastopili, predlagajo pa izvršitev kazni z delom v splošno korist ali hišnim zaporom.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00012554
ZVEtL člen 7, 30, 30/4. ZVEtL-1 člen 43, 52.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - dovozna pot - družbena lastnina - pravica do uporabe - funkcionalno zemljišče k stavbi - preiskovalno načelo
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča pomeni odločanje, katero je tisto zemljišče, ki je v lasti lastnika stavbe. Pravno podlago je v času vložitve predloga in odločanja sodišča prve stopnje predstavljal 30. člen v zvezi s 7. členom ZVEtL, sedaj pa 43. člen ZVEtL-1. Postopek je namenjen čimbolj enostavni odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju, ko so se vpisi opravljali v korist vpisanih imen pravice uporabe brez preverjanja dejanskega stanja ob uveljavitvi predpisa (zlasti ZLNDL).
Odločilno dejstvo za ugotovitev, ali je nekdanje družbeno zemljišče pripadajoče zemljišče k stavbi zgrajeni pred 1. 1. 2003, je namreč dejstvo, ali je to zemljišče v času družbene lastnine predstavljalo njeno funkcionalno zemljišče, odločilna materialnopravna podlaga pa predtranzicijski in tranzicijski zakoni o zakoniti pravici uporabe lastnika stavbe na njenem funkcionalnem zemljišču ter določbe ZLNDL.
Čeprav gre za predlagalni nepravdni postopek, je zakonodajalec določil inkvizitorna pooblastila sodišča in stopnjeval preiskovalno načelo. Sodnik je v tem postopku postavljen v vlogo aktivnega subjekta, katerega končna naloga je urediti konkretno situacijo in ne le presoditi o utemeljenosti predlagateljevega zahtevka z vidika zatrjevanih in ugotovljenih dejstev ter predlaganih dokazov in materialnega prava.
V primeru, ko je bilo pripadajoče zemljišče predmet vrnitve denacionalizacijske odločbe in vrnjeno v last upravičencu, to ni avtomatični razlog za zavrnitev zahtevka za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Odločbe o denacionalizaciji, s katerimi je bilo v naravi vrnjeno zemljišče, ki je predstavljalo funkcionalno zemljišče stavbe, so namreč nične.
zavarovanje pred odgovornostjo - neposlovna odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - krivdna odgovornost - stanovanjska hiša - padec na mokrih in spolzkih tleh - krivdno ravnanje (opustitev) - protipravnost opustitve - čiščenje pohodne površine - objektivna predvidljivost nastanka škode - skrbnost povprečnega človeka
Pri opustitvah dolžnega ravnanja se vprašanje protipravnosti ravnanja prepleta s krivdo oziroma vprašanjem, ali je oseba, ki je opustila dolžno ravnanje, ravnala malomarno. Ugotoviti je treba, ali je potencialni oškodovalec kljub opustitvi ravnal običajno oziroma normalno glede na ugotovljene okoliščine primera: torej ali je ravnal v skladu z zahtevanim standardom skrbnosti.
ZASP člen 31, 81, 81/1, 146, 147, 156, 156/1, 157, 157/7, 157a, 168, 168/3. OZ člen 299, 299/1, 299/2, 378. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/1, II/2. Skupni sporazum med Zavodom AIPA in Združenjem kabelskih operaterjev Slovenije (2011) tarifna številka III.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - javna priobčitev glasbenih del - avtorsko zaščitena glasba - kabelska retransmisija glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - filmska glasba v avdiovizualnih delih - višina nadomestila - neobstoj veljavne tarife - pravna praznina - primerna tarifa - običajno plačilo - enako obravnavanje - civilna kazen - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
V konkretnem primeru ne bi bil izpolnjen osnovni namen civilne kazni, kateremu daje bistveni poudarek dosedanja sodna praksa, ki je v tem, da bi kazen preventivno vplivala na plačilno disciplino oziroma na spoštovanje pravic (toženka do zapolnitve ugotovljene pravne praznine s strani Vrhovnega sodišča v zgoraj obravnavanih primerih sploh ni bila, niti ni mogla biti, seznanjena z vsebino svojih dolžnosti - za kakšen obseg pravic more plačevati tožniku in koliko). Ta okoliščina, glede na njeno izrazitost, v konkretnem primeru prevlada nad drugim namenom civilne kazni, tj. odškodninskim namenom.
ZPP člen 274, 311.. ZDDO člen 3, 3/1.. ZJU člen 16.
plačilo za dejansko opravljeno delo - izstavitev pogodbe o zaposlitvi - tožbeni zahtevek - sodno varstvo - zavrženje tožbe
Tožnik ne more v delovnem razmerju uveljavljati izstavitve pogodbe o zaposlitvi, v kolikor je pri delodajalcu že redno zaposlen po pogodbi o zaposlitvi, tudi če dejansko opravlja druga dela od tistih, ki so navedena oziroma, določena v pogodbi o zaposlitvi. Ker sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno, je sodišče prve stopnje v skladu z 274. členom ZPP v tem delu tožbo pravilno zavrglo.
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da mora delodajalec delavcu zagotavljati vse pravice tistega delovnega mesta, ki ga dejansko opravlja.
odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevek - zahtevek za znižanje kupnine - oblikovalni tožbeni zahtevek - sklepčnost tožbe - sprememba sodne prakse - ustaljena sodna praksa - pravica do sodnega varstva - pravice kupca - odškodninski zahtevek kot jamčevalni zahtevek - materialna škoda
Zaradi spreminjajoče se sodne prakse, ki se je dokončno ustalila po sklenitvi prodajne pogodbe med pravdnima strankama ter neposredno pred vložitvijo tožbe, ne sme biti prizadeta pravica do sodnega varstva.
ZFPPIPP člen 235, 242, 242/2, 440, 443, 443/1, 443/2, 443/3.
izbris družbe brez likvidacije - izbris družbe z neomejeno odgovornostjo - predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem - pozneje najdeno premoženje - insolventnost - neupoštevni ugovorni razlogi - obstoj terjatve upnika
S pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe ni mogoče ugovarjati, da izbrisana pravna oseba ob izbrisu ni bila insolventna, saj sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka nad tem premoženjem, ne da bi presojalo insolventnost. Zato v tem postopku ne morejo biti upoštevni niti pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na obstoj upnikove terjatve, niti razlogi glede insolventnosti.
Stališče pritožnika, da ga je kot družbenika izbrisane d.n.o. treba šteti za njenega univerzalnega pravnega naslednika, je brez pravne podlage.
Pritožnik kot družbenik (izbrisane družbe) nima možnosti ugovora, da upnikova terjatev ne obstoji.
Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je tožnik pri izračunu svoje višine plače upošteval le zadnje tri mesečne plače, ki predstavljajo osnovo za izračun denarnega nadomestila po 118. členu ZDR-1, ne pa osnove za zahtevek za reparacijo. Pri zahtevku za reparacijo je pravilno upoštevalo izračun tožene stranke, ki je bil izdelan upoštevajoč dodatke za nočno delo, saj je tožnik pretežno delo opravljal ponoči.
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 98c.. OZ člen 243.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 30/2016 z dne 8. 3. 2016 zavzelo jasno stališče, da tožena stranka pripadnikom Slovenske vojske na misijah v tujini ne more odrekati pravice do tedenskega počitka.
Vrhovno sodišče RS je v zadevi VIII Ips 226/2017 zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni. Zato je to predmet zavrnitve.