ZIZ člen 1, 17, 17/1-2, 20a, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-5, 55/2.. ZN člen 3, 3/2, 4, 23, 43, 44.. ZPP člen 3, 3/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - kredit v CHF - kršitev prisilnih predpisov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova
Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano. V našem pravnem sistemu v izvršilnem postopku namreč velja načelo formalne legalitete, zaradi katere je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov toliko časa, dokler izvršilni naslov obstaja (dokler ni razveljavljen, odpravljen, spremenjen ali izrečen za ničnega). Izvršilno sodišče zato ne more samo preverjati njegove pravilnosti, niti pravilnosti postopka iz katerega izvira, za kar si prizadeva pritožba. To velja tudi v primeru, ko izvršilni naslov predstavlja izvršljiv notarski zapis.
Dejstvo, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek 5. 12. 2017, da je pripravljalno vlogo v zvezi z delnim plačilom vložila v spis 10. 4. 2018, tožnik pa je podal umik tožbe dne 19. 4. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Roka za umik tožbe ne določa niti ZDSS-1 niti ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013049
ZPP člen 8. OZ člen 419, 393, 1020. ZGD-1 člen 498.
posojilna pogodba - veljavnost posojilne pogodbe - izpodbojnost - ničnost - vračilo posojila - aktivna legitimacija - prenos terjatev - pogodba o odstopu terjatev - obvestilo o odstopu terjatve - obvestitev dolžnika o odstopu terjatve - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka - namensko posojilo - posojila družbi namesto lastnega kapitala - zakoniti zastopnik družbe - standard profesionalne skrbnosti - trditvena in dokazna podlaga - dokazno breme - poroštvena zaveza - solidarno poroštvo - oderuška pogodba
Toženca nista stranki pogodbe o odstopu terjatve, zato niso utemeljena njuna pritožbena razlogovanja o vprašljivosti odstopa glede na evidentne dokaze in obvestilo o odstopu terjatev ter dejstvo, da odstop za odstopnika in prevzemnika sploh ni sporen.
V primeru porabe posojila za drug namen, kot je bil dan, posojilna pogodba ni nična, temveč ima posojilodajalec možnost odstopiti od pogodbe, kar pa se v danem primeru ni zgodilo.
Toženca nista uspela dokazati, da naj bi šlo pri posojilu družbenika za nedovoljeno posojilo družbi namesto lastnega kapitala. Neizkazana so ostala pritožbena zatrjevanja, da naj bi bil med družbeniki sklenjen dogovor o zagotovitvi lastnega kapitala v višini danega posojila. Poleg tega ZGD-1 v 498. členu nedovoljena posojila družbi namesto lastnega kapitala sankcionira le za primere, ko tečejo stečajni postopki ali postopki prisilne poravnave. Družbeniki samostojno odločajo, kako in kdaj bodo financirali družbo. Tudi v primeru kriznih obdobij sodna praksa dopušča možnost, da družbeniki zagotovijo posojilo, zato sklicevanje pritožbe na težko finančno stanje družbe ni relevantno in nima vpliva na ničnost posojilne pogodbe.
Zakoniti zastopnik družbe mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe, s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Nenazadnje je direktor odškodninsko odgovoren družbi, ki jo vodi, dokazno breme za razbremenitev te odgovornosti pa je na njem. V zakonu je določen strog standard profesionalne skrbnosti, saj direktor odgovarja tudi za opustitve dolžnega ravnanja pri vodenju poslov. Prva toženka zato ne more uspeti z nesubstanciranim sklicevanjem o njeni nevključenosti v posle družbe, kar sicer zatrjuje v pritožbi.
Tožeča stranka je v tožbi od tožencev zahtevala izročitev kontaktnega brusilnega stroja, osebnega vozila in načrtov za preuredbo gostinskega lokala ter plačilo uporabnine za brusilni stroj in za osebno vozilo za sporno obdobje. Z vlogo je umaknila tožbo v zvezi s tožbenim zahtevkom za izročitev kontaktnega brusilnega stroja in osebnega vozila, zvišala pa je denarne zahtevke iz naslova vtoževane uporabnine. Zahtevki tožeče stranke, ki jih od tožencev vtožuje v tem sporu, ne izvirajo iz delovnega razmerja med tožečo stranko in tožencema. To pa pomeni, da delovno sodišče za reševanje tega spora ni stvarno pristojno.
Iz dejstev navedenih v tožbi izhaja, da tožnik ni prejel regresa za letni dopust za leto 2014, sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2015 in da tožniku tožena stranka ni izplačala vseh dnevnic, do katerih je bil upravičen. Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali dejstvi, ki so splošno znana. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, torej tudi pogoj po 4. točki 1. odstavka navedenega člena.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 15, 16, 77, 81, 81/1.. OZ člen 46.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - nosečnost - bistvena zmota - sporazum
Za odločitev v zadevi je ključno, ali lahko "odsotnost nosečnosti" štejemo za bistveno okoliščino pri sklepanju sporazuma. S sporazumom se je tožnica med drugim dogovorila za prenehanje pogodbe o zaposlitvi in delovnega razmerja na določen dan, ter določeno denarno odmero v poravnavo vseh njenih denarnih terjatev, kar predstavlja kavzo pogodbenih strank. Kavza pa je vprašanje skupnega namena oz. smotra pogodbe, glede katere sta stranki dosegli soglasje volj. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožničine trditve utemeljujejo zaključek o obstoju tako imenovane zmote v motivu, ki pa pri odplačnih pogodbah ni upoštevna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00012520
ZPP člen 13, 274, 274/1, 319. OZ člen 366, 366/2.
res iudicata - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - predhodno vprašanje - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje - sukcesivno vtoževanje škode
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi ni moč govoriti o pravnomočno razsojeni stvari.
Skladno z ustaljeno sodno prakso je pri zahtevi za povrnitev sukcesivno nastajajoče škode pravočasno uveljavljanje prve takšne škode pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod. Prva tožba namreč pretrga tek zastaralnega roka, ki začne ponovno teči za bodočo istovrstno škodo po koncu prve pravde. Glede na pojasnjeno o uveljavljanju povrnitve celotne sukcesivno nastajajoče škode so tako tožbe in s tem pravde v zvezi z nadaljnjo škodo (ki sicer izvira iz istega, že zaključenega, škodnega dejanja) dopustne, pri čemer se v teh primerih ponovno ugotavljajo vse predpostavke odškodninske odgovornosti. Vse obrazloženo velja tudi za predmetno zadevo, v zvezi s čimer velja še pojasniti, da vprašanje pravice do posesti oziroma obstoja najemnega razmerja, s katerim se je že ukvarjalo Okrožno sodišče v Mariboru v zadevi opr. št. II P 736/2012, predstavlja le predhodno vprašanje, ki (čeprav je samostojna celota) ni predmet odločanja o glavni stvari in zato odločitev o takem vprašanju ne postane pravnomočna. Prav tako pa škoda, ki jo uveljavlja tožeča stranka v predmetni zadevi, ni ista kot škoda v zadevi opr. št. II P 736/2012 Okrožnega sodišča v Mariboru, saj se nanaša na drugo časovno obdobje in zato posledično tudi ne gre za isto dejansko stanje oziroma isti historični dogodek.
zloraba pravic v postopku - očitno neutemeljena vloga - denarna kazen zaradi zlorabe pravic
Zloraba pravice je podana tudi, ko stranka vlaga ponavljajoče se in očitno neutemeljene vloge, vsakemu razumnemu posamezniku pa mora biti jasno, da so brez možnosti za uspeh. Dejanja, ki pomenijo zlorabo, so protipravna in zato ne morejo uživati pravnega varstva. Ker je bila tožena stranka na nedopustnost predhodno opozorjena, se mora zavedati protipravnosti svojega procesnega ravnanja. Zaradi varstva pravic nasprotne stranke do izvedbe postopka brez nepotrebnega zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter zaradi varstva pravnega reda kot celote je treba zlorabo pravic sankcionirati.
ZFPPIPP člen 383b, 383b/1, 383b/2, 384, 384/6, 384/6-1, 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/2. ZPP člen 8.
postopek osebnega stečaja - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zavrnitev ugovora - razlogi za ugovor - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - kontradiktornost postopka - prosta dokazna ocena - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - podatek o zaposlitvi - bančni izpis - predložitev plačilnih list
Pravilno je stališče upnika, da ni potrebno, da so za utemeljenost ugovora proti odpustu obveznosti podane kršitve dolžnikovih obveznosti iz vseh določb ZFPPIPP, ki so naštete v 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP. Ker pa v konkretnem primeru pritožnik ni uspel izpodbiti ocene sodišča prve stopnje, da dolžniku ni mogoče očitati nobene kršitve obveznosti iz 383.b in 384. člena ZFPPIPP, na katerih je upnik utemeljeval ugovor, njegova pritožba ni utemeljena.
Upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da v neodzivnosti dolžnika ni prepoznalo neopravičljive kršitve njegovih obveznosti. Pri presoji, ali gre za kršitev, ki nalaga ustavitev postopka odpusta obveznosti, mora sodišče upoštevati tudi razloge, zaradi katerih je dolžnik tako ravnal. Zato mora pri obravnavi ugovora izvesti kontradiktoren postopek, razpisati narok, na katerem je dolžno izvesti dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom in odločiti o ugovoru na podlagi izida dokazovanja. Upnik pa zmotno izhaja iz stališča, da takšna presoja ni potrebna.
V skladu z določbo šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP bi moral dolžnik upraviteljici nemudoma, ko je pričel delati v Avstriji, sporočiti spremembo podatkov o skupnem mesečnem znesku plače in o izplačevalcu. V konkretnem primeru je upraviteljica navedla, da je pridobila informacijo o zaposlitvi dolžnika v Avstriji od njegove mame, ki ji je sporočila tudi delodajalca, poslala plačilne liste in bančne izpiske, ni pa ji poslala pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu v Avstriji. Na podlagi dejstva, da dolžnik ni posredoval upraviteljici pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem v Avstriji, je po oceni pritožbenega sodišča pravilna ocena sodišča prve stopnje, da ob upoštevanju drugih podatkov, ki jih je dobila upraviteljica v zvezi s kratkotrajnim delom dolžnika v Avstriji, dolžniku v konkretnem primeru ni mogoče očitati kršitve obveznosti iz 1. točke šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00013202
ZFPPIPP člen 328, 328/2, 329, 329/4, 374, 374/2, 374/2-2.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje - izločitvena pravica - izločitvena pravica na nepremičnini - razlastitveni postopek - javna dražba - neposredna pogajanja - likvidacijska vrednost nepremičnin - izklicna cena - ocenjena likvidacijska vrednost
Glede na to, da je od zadnjega postopka zbiranja ponudb za prodajo navedenih nepremičnin preteklo že precej časa, tudi pritožbeno sodišče ne vidi tehtnih razlogov, da prodaje ne bi bilo smiselno ponoviti z javno dražbo. Neutemeljene pa so trditve pritožnice, da bi upraviteljica po neuspelem nezavezujočem zbiranju ponudb nepremičnine že morala prenesti na lokalno skupnost.
ZPP člen 7, 70, 70/1, 70/1-6, 123, 125a, 252, 252/1, 285, 286, 286/1, 289, 289/3, 339, 339/1.. ZDSS-1 člen 39.. ZDR člen 182.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - materialno procesno vodstvo - prekluzivni rok - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedensko mnenje
V skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP prekluzija po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo nastopi že na podlagi zakona, na to pa sta bili pravdni stranki opozorjeni že v vabilu na prvi narok za glavno obravnavo. S tem, ko je sodišče prve stopnje obema strankama navedeni rok podaljšalo še za 15 dni, tožencu ni kršilo postopkovnih pravic.
V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZPP dokazovanje z izvedencem vodi sodišče, na podlagi tretjega odstavka 289. člena ZPP pa lahko stranki prepove določeno vprašanje izvedencu, če se vprašanje ne nanaša na zadevo. Kot takšno je treba šteti tudi vprašanje, ki se nanaša na dejstva, ki niso bila (pravočasno) zatrjevana.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da tožeča stranka dokaznega predloga za postavitev sodnega izvedenca gradbene stroke ni ustrezno substancirala. Na tretjem naroku za glavno obravnavo je namreč po pozivu sodišča prve stopnje navedla, naj izvedenec preizkusi pravilnost toženčevega obračuna. Čeprav pritožba zatrjuje nasprotno, tožeči stranki ni mogoče očitati, da bi morala dokazni predlog s takšno obrazložitvijo podati že v tožbi. Vprašanje, ali je podizvajalec v zvezi s spornim projektom res opravil dodatna dela, ki so se kompenzirala z neizvedenimi deli, se je namreč kot relevantno izkazalo šele po ugovoru toženca v tej smeri.
Ravnanje predsednice senata, ki je na vprašanje toženčevega pooblaščenca sodnemu izvedencu glede izvedbe čiščenja snega na gradbišču odgovorila sama, ne utemeljuje pritožbenega očitka pristranskosti sodišča. Sicer pa je toženčevo uveljavljanje v tej smeri šele na pritožbeni stopnji prepozno. Ker predsednica senata v konkretni zadevi ni bila izločena, njena izločitev pa s strani toženca ni bila niti zahtevana, pritožbeni očitek nekorektnega vodenja glavne obravnave in s tem povezane pristranskosti že iz tega razloga ni utemeljen.
ZGD-1 člen 268, 294, 294/3, 294/3-7.. ZPPOGD člen 4.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - predsednik uprave - predčasno prenehanje mandata - razrešitev s funkcije
Odpravnina je bila pogodbeno dogovorjena za primera predčasne sporazumne prekinitve pogodbe za poslovodno funkcijo oziroma odpoklic brez razlogov, njeno izplačilo pa je bilo vezano na prenehanje delovnega razmerja pri toženi stranki. Tožniku je mandat prenehal na način, določen v individualni pogodbi o zaposlitvi, ker mu je z dnem prenehanja mandata prenehalo tudi delovno razmerje in ker se tožnik po tem prenehanju ni ponovno zaposlil pri toženi stranki, je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine utemeljen.
Čeprav je hoja po prašnih pločevinastih polžastih stopnicah brez protizdrsnih trakov povezana z določenimi tveganji, slednja niso takšna, da jih ne bi bilo mogoče nadzorovati.
Pri opustitvah dolžnega ravnanja odgovorne osebe pride do zbližanja oziroma prekrivanja protipravnosti in krivde. Standard „premajhne skrbnosti“ se uporablja tako za presojo krivdne odgovornosti kot za presojo protipravnosti ravnanja. Le v primeru, če zatrjevani oškodovalec uspe dokazati, da je ravnal tako, kot se je od njega v okoliščinah primera pričakovalo, in da se zato ni pregrešil zoper dolžnost vzdržati se dejanj, ki drugim utegnejo povzročiti škodo, škodno dejanje ne bo protipravno. V nasprotnem primeru je protipravnost ravnanja podana. Dokazno breme o primernosti stopnic za varno uporabo in zadostni skrbnosti zavarovanca pri gradnji in vzdrževanju stopnic je tako na toženi stranki in ne na tožnici.
ZNP člen 37. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2.
prekinitev nepravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - sklep o prekinitvi postopka - sklep procesnega vodstva - razlogi za prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Odločitev glede reševanja predhodnega vprašanja je prepuščena oceni sodišča. Enako tudi presoja, kdaj bo sodišče s tako prekinjenim postopkom nadaljevalo. Če se odloči, da bo s postopkom nadaljevalo, sprejme sklep o nadaljevanju postopka, ki je po svoji naravi sklep procesnega vodstva in ga lahko kadarkoli spremeni. Načeloma bo sodišče prekinjen postopek nadaljevalo, ko bo o določenem vprašanju pravnomočno odločeno pred drugim sodiščem ali pristojnim organom. Vendar pa lahko s postopkom, ki je bil prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, nadaljuje še preden je to vprašanje rešeno na matičnem področju, če spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.
Uredba o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (2002) člen 7, 109. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dolžnikova pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - odškodninska odgovornost dobavitelja električne energije
Tožeča stranka dokaznega predloga z zaslišanjem strank sploh ni podala, zato ji ni mogla biti kršena pravica do izjave. Pravica do izjave je stranki lahko kršena tedaj, če sodišče ne izvede dokaza, ki ga stranka predlaga prav z namenom, da se ugotovijo za presojo odločilna dejstva ali pa sodišče zavrne takšen dokaz z pavšalno obrazložitvijo, da izvedba dokaza ne bi vplivala na presojo ali pa če sodišče arbitrarno oceni, kaj bi se ugotovilo z izvedbo predlaganega dokaza.
V konkretnem primeru tožeča stranka dokaznega predloga z zaslišanjem tožeče stranke ni podala, zato sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog tožene stranke z zaslišanjem strank, ni kršilo pravico do izjave tožeči stranki in se zato sodišču prve stopnje ni pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Po 109. členu Uredbe ima uporabnik pravico do odškodnine, če mu je upravljalec omrežje neutemeljeno prekinil ali ustavil odjem ali oddajo električne energije ali če traja prekinitev odjema neupravičeno dolgo. Skupno število in trajanje vseh nenapovedanih prekinitev dobave ali odjema na enem prevzemno-predajnem mestu v enem letu določa 7.člen Uredbe o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Uradni list RS, št. 117/02, 21/03 - popr., 51/04 - EZ-A, 126/07).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013132
ZKP člen 168, 168/3.
ni razlogov o odločilnih dejstvih - pomanjkljiva obrazložitev - utemeljenost suma - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev utemeljenega suma
V izpodbijanem sklepu ni razlogov o odločilnih dejstvih, saj prvostopno sodišče ni obrazložilo na čem temeljijo zaključki o utemeljenosti suma, da sta obdolženca storila očitani kaznivi dejanji.
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 98c.. OZ člen 243.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 30/2016 z dne 8. 3. 2016 zavzelo jasno stališče, da tožena stranka pripadnikom Slovenske vojske na misijah v tujini ne more odrekati pravice do tedenskega počitka.
Vrhovno sodišče RS je v zadevi VIII Ips 226/2017 zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni. Zato je to predmet zavrnitve.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - sporna dejstva med dediči - pravna ali dejanska vprašanja - pravica do dedovanja
V obravnavanem zapuščinskem postopku ni spornih dejstev, od katerih bi bila odvisna pravica dedičev. Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo le v primeru, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00012504
OZ člen 15, 16, 766, 766/3, 778. ZOdv člen 17, 17/4. ZPP člen 286a, 286a/6. ZOdvT člen 2, 13.
mandatna pogodba z odvetnikom - nagrada za delo odvetnika - obračunavanje odvetniških storitev - dogovor o načinu plačila - obračun storitve po porabljenem času - pripravljalna vloga - odmera nagrade po prostem preudarku - prekluzija - prehod procesnega dokaznega bremena
Tožnica je dokazala, da je bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor o plačilu odvetniških storitev po porabljenem času. O sklenitvi pogodbe je govora, ko se stranki zedinita/sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Način obračuna storitev in višina obračunske enote sta takšni sestavini.
Priprava oziroma sestava vloge presega čas dejanskega pisanja. Gre za kompleksno delo, ki ne predstavlja le tipkanja besedila, ampak odvetnik večji del časa porabi za razmislek o tem, kako bo vloga oblikovana in zapisana, kakšna bo njena vsebina, kako bodo dejstva opisana in podana, itn., pri čemer sestava vloge obsega tudi njeno popravljanje, dopolnjevanje in tudi (ponovno) pregledovanje listin, ki so podlaga za njeno sestavo. Gre za prepletanje večjega števila opravil. Ker gre za intelektualno delo, ne pa za pisanje po nareku oziroma za golo prepisovanje posredovanega besedila, je nesprejemljiva in neustrezna pritožnikova primerjava odvetniškega dela z delom manj ali bolj spretnega tipkarja.
Vrednotenje/ocena odvetniških storitev (sestave vlog) oziroma porabljenega časa, kot ga je opravilo sodišče prve stopnje, vsebinsko pomeni določitev nagrade po prostem preudarku, kar predstavlja zmotno materialnopravno izhodišče.
Pri dogovoru za plačilo storitev po porabljenem času merilo časa ne more biti povprečen (morda hitrejši) odvetnik, ampak konkretno porabljen čas.