Dokazna ocena sodišča prve stopnje bi morala biti vestna in skrbna ter analitično pripeljati do zaključka o ugotovitvah dejanskega stanja. Takšne dokazne ocene pa sodišče prve stopnje ni opravilo. Navedeno predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Ta kršitev je vplivala tudi na zakonitost in pravilnost sodbe, saj je bila z njo preprečena celovita obravnava zadeve ter posledično tudi presoja vseh okoliščin, ki lahko dokazujejo oziroma omogočajo zaključek o obstoju ustnega sporazuma glede brezpredmetnosti tožnikove odpovedi.
Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je tožnik pri izračunu svoje višine plače upošteval le zadnje tri mesečne plače, ki predstavljajo osnovo za izračun denarnega nadomestila po 118. členu ZDR-1, ne pa osnove za zahtevek za reparacijo. Pri zahtevku za reparacijo je pravilno upoštevalo izračun tožene stranke, ki je bil izdelan upoštevajoč dodatke za nočno delo, saj je tožnik pretežno delo opravljal ponoči.
ZPP člen 7, 70, 70/1, 70/1-6, 123, 125a, 252, 252/1, 285, 286, 286/1, 289, 289/3, 339, 339/1.. ZDSS-1 člen 39.. ZDR člen 182.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - materialno procesno vodstvo - prekluzivni rok - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedensko mnenje
V skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP prekluzija po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo nastopi že na podlagi zakona, na to pa sta bili pravdni stranki opozorjeni že v vabilu na prvi narok za glavno obravnavo. S tem, ko je sodišče prve stopnje obema strankama navedeni rok podaljšalo še za 15 dni, tožencu ni kršilo postopkovnih pravic.
V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZPP dokazovanje z izvedencem vodi sodišče, na podlagi tretjega odstavka 289. člena ZPP pa lahko stranki prepove določeno vprašanje izvedencu, če se vprašanje ne nanaša na zadevo. Kot takšno je treba šteti tudi vprašanje, ki se nanaša na dejstva, ki niso bila (pravočasno) zatrjevana.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da tožeča stranka dokaznega predloga za postavitev sodnega izvedenca gradbene stroke ni ustrezno substancirala. Na tretjem naroku za glavno obravnavo je namreč po pozivu sodišča prve stopnje navedla, naj izvedenec preizkusi pravilnost toženčevega obračuna. Čeprav pritožba zatrjuje nasprotno, tožeči stranki ni mogoče očitati, da bi morala dokazni predlog s takšno obrazložitvijo podati že v tožbi. Vprašanje, ali je podizvajalec v zvezi s spornim projektom res opravil dodatna dela, ki so se kompenzirala z neizvedenimi deli, se je namreč kot relevantno izkazalo šele po ugovoru toženca v tej smeri.
Ravnanje predsednice senata, ki je na vprašanje toženčevega pooblaščenca sodnemu izvedencu glede izvedbe čiščenja snega na gradbišču odgovorila sama, ne utemeljuje pritožbenega očitka pristranskosti sodišča. Sicer pa je toženčevo uveljavljanje v tej smeri šele na pritožbeni stopnji prepozno. Ker predsednica senata v konkretni zadevi ni bila izločena, njena izločitev pa s strani toženca ni bila niti zahtevana, pritožbeni očitek nekorektnega vodenja glavne obravnave in s tem povezane pristranskosti že iz tega razloga ni utemeljen.
Izrek sodbe v zadostni meri vsebuje opredelitev sostorilstva, saj konkretni dejanski stan, ki se nanaša na abstraktni dejanski stan, sprva opredeli vlogi obeh obdolžencev, ko navede, da je obdolženi Š. P. dejanje storil kot direktor, obdolženi M. D. pa kot neformalno soposlovodeča oseba družbe X. d.o.o., v nadaljevanju pa je tudi razvidno, da sta dejanje storila skupaj.
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 98c.. OZ člen 243.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 30/2016 z dne 8. 3. 2016 zavzelo jasno stališče, da tožena stranka pripadnikom Slovenske vojske na misijah v tujini ne more odrekati pravice do tedenskega počitka.
Vrhovno sodišče RS je v zadevi VIII Ips 226/2017 zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni. Zato je to predmet zavrnitve.
jamčevanje za napake - prodajna pogodba - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - spor z mednarodnim elementom
Sodišče prve stopnje je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno uporabilo določbe Dunajske konvencije, na katero se v pritožbi sklicuje tožeča stranka, saj gre med pravdnima strankama za spor, ki izvira iz prodajne pogodbe. Ker ta konvencija ne ureja vseh pravnih vprašanj v zvezi z mednarodno prodajno pogodbo, ki so relevantne za ta spor, se upoštevaje določbe Uredbe (ES) št. 593/2008 (Rim I) in ZMZPP, ki obe napotujeta na uporabo prava Republike Slovenije, saj določata, da se uporabi pravo države, v kateri ima stranka, ki je zavezana opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev stalen sedež za razrešitev navedenih pravnih vprašanj uporabijo določbe OZ.
Ker Dunajska konvencija vprašanja roka za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov ne ureja, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 480. člena OZ.
ZFPPIPP člen 332, 332/3, 345, 345/2, 374, 374/1, 374/1-3.
prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - posebna stečajna masa - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice
S prvim pozivom je bila k prevzemu premoženja pozvana samo ločitvena upnica z najboljšim vrstnim redom, zato ni mogoče šteti, da so se drugi ločitveni upniki odpovedali uveljavljanju ločitvene pravice.
povrnitev pravdnih stroškov - stroški nasprotne stranke - krivdno načelo - doplačilo sodne takse za tožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - fikcija umika tožbe - sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - likvidnostne težave - premoženjsko in finančno stanje stranke
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, je dolžna povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Ker tožnica ni doplačala sodne takse za postopek, je sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka, tožnica pa mora tožencu povrniti njegove stroške. Zgolj pavšalna obrazložitev tožnice, da se je znašla v likvidnostnih težavah in nima finančnih sredstev, da bi stroške lahko povrnila, je za predmetni postopek neupoštevna.
priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - dokazno breme
Tisti, ki zatrjuje pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem mora dokazati: da je dobroverni lastnik, da je v opravičljivi zmoti, da je pretekla z zakonom določena priposestvovalna doba.
Tožeča stranka je v tožbi od tožencev zahtevala izročitev kontaktnega brusilnega stroja, osebnega vozila in načrtov za preuredbo gostinskega lokala ter plačilo uporabnine za brusilni stroj in za osebno vozilo za sporno obdobje. Z vlogo je umaknila tožbo v zvezi s tožbenim zahtevkom za izročitev kontaktnega brusilnega stroja in osebnega vozila, zvišala pa je denarne zahtevke iz naslova vtoževane uporabnine. Zahtevki tožeče stranke, ki jih od tožencev vtožuje v tem sporu, ne izvirajo iz delovnega razmerja med tožečo stranko in tožencema. To pa pomeni, da delovno sodišče za reševanje tega spora ni stvarno pristojno.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - sporna dejstva med dediči - pravna ali dejanska vprašanja - pravica do dedovanja
V obravnavanem zapuščinskem postopku ni spornih dejstev, od katerih bi bila odvisna pravica dedičev. Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo le v primeru, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica.
Čeprav je hoja po prašnih pločevinastih polžastih stopnicah brez protizdrsnih trakov povezana z določenimi tveganji, slednja niso takšna, da jih ne bi bilo mogoče nadzorovati.
Pri opustitvah dolžnega ravnanja odgovorne osebe pride do zbližanja oziroma prekrivanja protipravnosti in krivde. Standard „premajhne skrbnosti“ se uporablja tako za presojo krivdne odgovornosti kot za presojo protipravnosti ravnanja. Le v primeru, če zatrjevani oškodovalec uspe dokazati, da je ravnal tako, kot se je od njega v okoliščinah primera pričakovalo, in da se zato ni pregrešil zoper dolžnost vzdržati se dejanj, ki drugim utegnejo povzročiti škodo, škodno dejanje ne bo protipravno. V nasprotnem primeru je protipravnost ravnanja podana. Dokazno breme o primernosti stopnic za varno uporabo in zadostni skrbnosti zavarovanca pri gradnji in vzdrževanju stopnic je tako na toženi stranki in ne na tožnici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012884
SPZ člen 11, 16, 17, 27. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-7, 64, 79. ZPP člen 8.
tožba za nedopustnost izvršbe - obstoj lastninske pravice - lastninska pravica na premičninah - lastniška posest - lastništvo tretjega - garaža - sestavina nepremičnine - iz izvršbe izvzeti predmeti - ugovorni razlog v izvršilnem postopku - dokazna ocena
Tožnik je lastniški posestnik zarubljenih premičnin le v primeru, da so le-te v njegovi izključni posesti. Zarubljene premičnine, ki naj bi bile v lasti tožnika, uporablja tudi njegov oče, ki je dolžnik tožene stranke, in drugi družinski člani, saj živijo v skupnem gospodinjstvu. O izključni tožnikovi posesti in lastniški posesti na zarubljenih premičninah tako ni moč govoriti.
Tožnik ni uspel dopkazati svoje lastninske pravice na zarubljenih premičninah.
Garažna vrata predstavljajo sestavino hiše, zato niso samostojen predmet stvarnih pravic, temveč delijo lastninskopravno usodo hiše. Ker hiša ni v lasti dolžnika toženke, izvršba s prodajo graražnih vrat ni dopustna.
Dolžnik je tisti, ki se lahko (v izvršilnem postopku) sklicuje na izvzetost predmetov iz izvršbe, ker so le ti potrebni njemu in članom njegovega gospodinjstva, ne more pa tega ugovora uveljavljati tretji, kot domnevni lastnik zarubljenih premičnin (t.j. tožnik), v pravdnem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013136
KZ-1 člen 115, 115/1. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.
pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni ocenilo vseh izvedenih dokazov - kršitev pravice obdolženca do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazloženost zavrnitve dokazov - konkretizacija zakonskih znakov - izvršitveno dejanje - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - preizkus pravilnosti dokazne ocene - odmera kazenske sankcije - kaznivo dejanje uboja - načelo proste presoje dokazov
Če sodišče ugotovi, da predlagani dokaz ni v relevantni materialnopravni zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem ali da ni izkazana verjetnost, da bo s predlaganim dokazom mogoče ugotoviti ali izključiti obstoj dejstev ali okoliščin, pomembnih za razsojo, potem lahko izvedbo takega dokaza zavrne, ne da bi s tem kršilo pravico obdolženca do obrambe. Pri tem je vezano na merila, ki so skladna z ustavno sodno prakso, ko gre za odločanje o dokaznem predlogu v smislu 3. alineje 29. člena Ustave. Po teh merilih 1) glede na načelo proste presoje dokazov samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost, 2) sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlagata stranki, 3) predlagan dokaz mora biti materialnopravno relevanten, 4) pravno relevantnost predlaganega dokaza morata stranki utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti in 5) v dvomu je šteti vsak dokazni predlog obrambe v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, razen če je očitno, da ne more biti uspešen. Sodišče zavezuje načelo učinkovitosti in ekonomičnosti postopka (15. člen ZKP) in sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč.
Dejanje, opisano v izreku izpodbijane sodbe, ima namreč vse zakonske znake kaznivega dejanja uboja po prvem odstavku 115. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1, saj je navedeno, da sta obdolženca ravnala v sostorilstvu in z zavestnim sodelovanjem pri storitvi ter odločilnim prispevkom vsakega izmed njiju naklepno vzela življenje S.M., v nadaljevanju opisa pa je določno konkretizirano tudi njuno izvršitveno ravnanje.
Pritožbeno sodišče nima prav nobenih pomislekov niti o pravilnosti na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja obravnavanega kaznivega dejanja.
Sodišče prve stopnje je torej na podlagi obsežnega dokaznega postopka z vso potrebno gotovostjo ugotovilo, da je obdolženi V. storil očitano kaznivo dejanje. Utemeljeno je zato zavrnilo izvedbo dodatnih predlaganih dokazov, ki jih ponovno izpostavlja pritožba, pri tem pa v skladu z določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP skrbno in izčrpno navedlo, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom.
odločitev o pravdnih stroških - pravnomočna odločitev
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni odločalo o zahtevku, stroških postopka pred sodiščem prve stopnje, o katerih bi že bilo pravnomočno odločeno.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-3, 211.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje goljufije - pogojna obsodba s posebnim pogojem - preklic pogojne obsodbe - kazenska evidenca - izbris obsodbe iz kazenske evidence - odločanje o predlogu za odpust obveznosti
Dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi moralo o predlogu za odpust obveznosti odločiti najkasneje do konca preizkusnega obdobja, ne pa tri mesece po poteku preizkusnega obdobja. V skladu z določbo prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP namreč sodišče "po poteku preizkusnega obdobja" izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti. Pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti pa mora preveriti, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Stališče pritožnika, da kaznivo dejanje goljufije po 211. členu KZ-1 ni kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu je zmotno. Navedeno kaznivo dejanje je umeščeno v 23. poglavje KZ-1, v katerem so navedena kazniva dejanja zoper premoženje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00013202
ZFPPIPP člen 328, 328/2, 329, 329/4, 374, 374/2, 374/2-2.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje - izločitvena pravica - izločitvena pravica na nepremičnini - razlastitveni postopek - javna dražba - neposredna pogajanja - likvidacijska vrednost nepremičnin - izklicna cena - ocenjena likvidacijska vrednost
Glede na to, da je od zadnjega postopka zbiranja ponudb za prodajo navedenih nepremičnin preteklo že precej časa, tudi pritožbeno sodišče ne vidi tehtnih razlogov, da prodaje ne bi bilo smiselno ponoviti z javno dražbo. Neutemeljene pa so trditve pritožnice, da bi upraviteljica po neuspelem nezavezujočem zbiranju ponudb nepremičnine že morala prenesti na lokalno skupnost.
zloraba pravic v postopku - očitno neutemeljena vloga - denarna kazen zaradi zlorabe pravic
Zloraba pravice je podana tudi, ko stranka vlaga ponavljajoče se in očitno neutemeljene vloge, vsakemu razumnemu posamezniku pa mora biti jasno, da so brez možnosti za uspeh. Dejanja, ki pomenijo zlorabo, so protipravna in zato ne morejo uživati pravnega varstva. Ker je bila tožena stranka na nedopustnost predhodno opozorjena, se mora zavedati protipravnosti svojega procesnega ravnanja. Zaradi varstva pravic nasprotne stranke do izvedbe postopka brez nepotrebnega zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter zaradi varstva pravnega reda kot celote je treba zlorabo pravic sankcionirati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013049
ZPP člen 8. OZ člen 419, 393, 1020. ZGD-1 člen 498.
posojilna pogodba - veljavnost posojilne pogodbe - izpodbojnost - ničnost - vračilo posojila - aktivna legitimacija - prenos terjatev - pogodba o odstopu terjatev - obvestilo o odstopu terjatve - obvestitev dolžnika o odstopu terjatve - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka - namensko posojilo - posojila družbi namesto lastnega kapitala - zakoniti zastopnik družbe - standard profesionalne skrbnosti - trditvena in dokazna podlaga - dokazno breme - poroštvena zaveza - solidarno poroštvo - oderuška pogodba
Toženca nista stranki pogodbe o odstopu terjatve, zato niso utemeljena njuna pritožbena razlogovanja o vprašljivosti odstopa glede na evidentne dokaze in obvestilo o odstopu terjatev ter dejstvo, da odstop za odstopnika in prevzemnika sploh ni sporen.
V primeru porabe posojila za drug namen, kot je bil dan, posojilna pogodba ni nična, temveč ima posojilodajalec možnost odstopiti od pogodbe, kar pa se v danem primeru ni zgodilo.
Toženca nista uspela dokazati, da naj bi šlo pri posojilu družbenika za nedovoljeno posojilo družbi namesto lastnega kapitala. Neizkazana so ostala pritožbena zatrjevanja, da naj bi bil med družbeniki sklenjen dogovor o zagotovitvi lastnega kapitala v višini danega posojila. Poleg tega ZGD-1 v 498. členu nedovoljena posojila družbi namesto lastnega kapitala sankcionira le za primere, ko tečejo stečajni postopki ali postopki prisilne poravnave. Družbeniki samostojno odločajo, kako in kdaj bodo financirali družbo. Tudi v primeru kriznih obdobij sodna praksa dopušča možnost, da družbeniki zagotovijo posojilo, zato sklicevanje pritožbe na težko finančno stanje družbe ni relevantno in nima vpliva na ničnost posojilne pogodbe.
Zakoniti zastopnik družbe mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe, s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Nenazadnje je direktor odškodninsko odgovoren družbi, ki jo vodi, dokazno breme za razbremenitev te odgovornosti pa je na njem. V zakonu je določen strog standard profesionalne skrbnosti, saj direktor odgovarja tudi za opustitve dolžnega ravnanja pri vodenju poslov. Prva toženka zato ne more uspeti z nesubstanciranim sklicevanjem o njeni nevključenosti v posle družbe, kar sicer zatrjuje v pritožbi.