začetek stečajnega postopka - predhodni postopek - legitimacija za pritožbo
Ker je upnik, ki ni predlagatelj stečaja, materialni udeleženec (torej stranka) postopka le pod pogojem, da prijavi udeležbo in do standarda verjetnosti izkaže terjatev, pritožnik pa terjatve ni niti konkretno zatrjeval, kaj šele izkazal, pritožnik nima pravice do pritožbe.
Izvršitelj mora delati učinkovito in opravljati neposredna dejanja izvršbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, z opravljanjem neposrednih dejanj izvršbe pa mora začeti takoj oziroma najpozneje v 30 dneh po prejemu dokazila o plačilu varščine oziroma po vročitvi sklepa, s katerim je določen za izvršitelja. Zato ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, ki se nanašajo na dogovor z upnikom glede obročnega odplačevanja dolga, saj v tej zadevi niti na predlog dolžnice niti na predlog upnika izvršba ni bila odložena. Le dovolitev odloga izvršbe pomeni zakonsko dovoljen razlog za zastoj pri opravi izvršilnih dejanj.
Višje sodišče ugotavlja, da je iz izvršiteljevega poročila in delnega obračuna upniku razvidno, da je izvršitelj od gotovinskega plačila dolžnice v višini 100,00 EUR upniku nakazal 13,34 EUR, v skladu s 97. členom ZIZ pa zadržal znesek za plačilo svojih stroškov, vendar ne v višini obračunanih 89,66 EUR, temveč v višini 86,66 EUR. To pomeni, da je dolžnica stroške izvršitelja v znesku 86,66 EUR že plačala neposredno izvršitelju, zato ji tega zneska v plačilo upniku ni mogoče ponovno naložiti, od skupaj odmerjenih stroškov v višini 89,66 EUR, pa je dolžna upniku povrniti še 3,00 EUR. Je pa treba v izvršilnem postopku stroške, tudi tiste, ki so že plačani, odmeriti, ker to v nadaljnjem postopku vpliva na končni obračun terjatve.
ZIZ člen 17, 21, 21/2, 55, 55/1, 55/1-3. ZPP člen 319, 319/1, 319/2.
pravnomočno razsojena stvar - ne bis in idem - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - primernost izvršilnega naslova - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - ugovorni razlog
Če rok v izvršilnem naslovu ni določen, je podan ugovorni razlog po 3. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ). Navedeno pomanjkljivost pravnomočne odločbe pa je mogoče v izvršilnem postopku sanirati.
URS člen 51. ZZVZZ člen 23, 23/1, 65, 78, 78/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 2, 254. ZPacP člen 9.
povračilo stroškov zdravljenja - porod na domu - zasebnik - babiška dejavnost - samoplačniška storitev - pravica do zdravstvenega varstva
Tožnica je spornega dne rodila doma, s tem da je porod vodila dipl. babica, ki ima registrirano zasebno babiško dejavnost. Tožnica je nato pri toženi stranki vložila zahtevo za povračilo stroškov samoplačniške storitve, ki zajema paket babiških pregledov med nosečnostjo, vodenje poroda na domu in poporodne obiske. V zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do povrnitve stroškov prej navedene zdravstvene storitve, ki je bila opravljena pri izvajalki, ki opravlja zasebno zdravstveno dejavnost. Do tega vprašanja se je pritožbeno sodišče opredelilo že v več zadevah. Zavzeto je bilo stališče, pri katerem pritožbeno sodišče vztraja, in sicer, da v primeru, če se pacient odloči izstopiti iz sistema javne zdravstvene mreže v sistem zasebnega zdravstva, v takem primeru zdravstvene storitve pacienti sami plačujejo. Ne obstaja namreč pravna podlaga, da se povrnejo stroški zdravljenja, ki je bilo opravljeno v zasebnem sektorju oziroma v samoplačniški ambulanti, s katero tožena stranka nima sklenjene koncesijske pogodbe.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1.. ZPPDFT-1 Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (2016) člen 8, 8/1, 8/1-1, 9, 9/1, 13, 13/1, 13/1-1, 16, 16/1, 16/1-1, 17, 23, 23/1, 23/1-1.. KZ-1 člen 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - banka - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - identifikacija prosilca
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi očitala, da je v spornem obdobju omogočil 38 kreditojemalcem odobritev neustrezno zavarovanega kredita in izplačilo denarja. Ob sprejemu vloge za odobritev kredita tožnik ni opravil osebne identifikacije komitentov, pri čemer je vedel, da gre za ponarejene dokumente, pa jih je kljub temu kot verodostojne posredoval naprej v postopek odobravanja kreditov. Tožnik je z opisanim ravnanjem toženi stranki povzročil škodo z zmanjšanjem ugleda in dobrega imena, obstaja pa realna verjetnost, da ji nastane tudi premoženjska škoda zaradi nevračila kredita, ker nima ustreznih zavarovanj. Ugotovljene kršitve delovnih obveznosti so imele vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013896
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131, 179.. ZVZD člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda
Tožnik se je spornega dne poškodoval na svojem običajnem delovnem mestu skladiščnika. Nanj so se prevrnili kartoni, v katerih so bile pakirane omare, ki so bile zložene na palete in naslonjene na steber. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je druga tožena stranka za nastalo škodo krivdno odgovorna in da je imela v času škodnega dogodka s prvo toženo stranko sklenjeno zavarovanje za splošno in delodajalčevo odgovornost z odbitno franšizo 10 %. Druga tožena stranka mora kot delodajalec zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu z veljavnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Druga tožena stranka za to ni poskrbela, saj skladiščenje prodajnih artiklov ni bilo ustrezno.
pogodba o prenosu nepremičnine - stroški v zvezi s prodajo - davek na promet nepremičnin - popravek odbitka DDV
V primeru prodaje nepremičnine mora prodajalec plačati davek na promet nepremičnin (5. člen ZDPN-2). V primeru da je bil pri prodaji nepremičnin obračunan DDV, pa se prenos lastninske pravice na nepremičnini ne šteje za prenos nepremičnine po ZDPN. Obračun DDV pri prodaji nepremičnine in obveznost plačila davka na promet nepremičnin se medsebojno izključujeta. Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da znesek popravka odbitka DDV v klavzuli "morebitni pripadajoči davek" ni zajet. Na prodajo nepremičnine je namreč neposredno vezan le DPN, v izjemni situaciji po 45. členu ZDDV-1 pa tudi DDV. Popravek odbitega DDV je le posredni strošek nastal kot posledica prodaje nepremičnine na strani stečajnega dolžnika in plačilo tega, razen ob izrecnem dogovoru oz. zapisu v Vabilu za zavezujoče zbiranje ponudb, ne more prevaliti na kupca.
Izrek sodbe mora biti tako natančen, da je jasna njegova vsebina. V tožbi na sklenitev prodajne pogodbe je nujno, da tožeča stranka želeno izjavo volje v celoti in izrecno povzame v tožbeni predlog. Slednje pomeni, da mora biti v izreku navedena vsebina pogodbe, ki naj se sklene.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013492
OZ člen 131.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Glede na mnenje izvedenca, ki je izključil možnost, da bi do poškodbe, ki jo je utrpel tožnik prišlo na način kot je to opisal tožnik in izpoved priče, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da delodajalec ne more odgovarjati za škodo, ki jo delavec utrpi na delu, če ni podana njegova objektivna oziroma krivdna odgovornost.
URS člen 51.. ZZVZZ člen 12, 12/1, 23, 23/1, 65, 78, 78/1.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 2, 254.. ZPacP člen 9.. Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1.
povrnitev stroškov zdravljenja - zasebnik - zasebna zdravstvena dejavnost
V primeru, če se zavarovanec odloči izstopiti iz sistema javne zdravstvene mreže v sistem zasebnega zdravstva, v takem primeru zdravstvene storitve sam plača. V tem primeru torej ne obstaja pravna podlaga, da se povrnejo stroški zdravljenja, ki je bilo opravljeno v zasebnem sektorju oz. v samoplačniški ambulanti, s katero tožena stranka nima sklenjene koncesijske pogodbe. Tudi Direktiva 2011/24/EU ne daje pravne podlage za povračilo stroškov zdravljenja v RS.
Ker je bila v predsodnem postopku z drugostopenjsko odločbo pritožba zoper prvostopenjsko pravilno zavrnjena zaradi neizpolnjene pokojninske dobe, izpodbijana zavrnilna upravna akta nista nezakonita. V konkretnem primeru zato ni bilo razlogov za postopanje po 2. odst. 81. člena ZDSS-1. Sodišče prve stopnje bi ob pravilni uporabi 1. odst. 81. člena ZDSS-1 glede na ugotovljeno dejansko stanje moralo tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih zavrnilnih odločb tožene stranke zavrniti, posledično tudi razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ter priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Tako bi moralo postopati iz načelnih razlogov, saj se v socialnem sporu odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih zavarovanca. Za obravnavani primer to predstavljajo pravice iz invalidskega zavarovanja, ne pa razvrščanje v kategorijo invalidnosti, ki sama po sebi ne zadošča za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
ustavitev postopka o prekršku - stroški postopka o prekršku - nagrada in izdatki zagovornika - potrebni izdatki in nagrada zagovornika - zahtevek za povračilo stroškov
Temeljno načelo glede stroškov postopka je, da stroške postopka plača tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek (prvi odstavek 144. člena ZP-1) in ima storilec (obdolženec) pravico do povračila potrebnih izdatkov in nagrade zagovornika le, če je bil postopek o prekršku zoper njega ustavljen.
Ker je sodišče pri odmeri nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika vezano na stroškovnik, ki ga ta priglaša, bi moral zagovornik v stroškovniku izrecno navesti, kateri priglašeni stroški se nanašajo izključno na procesna dejanja povezana s prekrškom, za katerega je bil postopek ustavljen.
ZPP-UPB3 člen 112/8, 481/1-1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 112/9, 112/10.
pristojnost okrožnega sodišča - postopek v gospodarskih sporih - spor o stvarnih pravicah na nepremičnini - nedopustnost izvršbe - tožba, vezana na rok
V takšnem primeru, ko neenotna sodna praksa ne samo, da omaje zaupanje v pravo, ampak celo povzroči, da stranka zaradi napačno (in zato nepravočasno) vložene tožbe izgubi pravico do sodnega varstva19, ni mogoče določbe osmega odstavka 112. člena ZPP tolmačiti tako, da se stranka ne more sklicevati na nevednost, ker je bila zastopana po odvetniku oz. osebi s pravniškim državnim izpitom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM00014516
OZ člen 173. ASVG paragraf 332, 332/1. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85.
pravo, ki se uporabi za prehod zahtevkov avstrijskega nosilca zavarovanja - neposredna uporaba prava EU - zakonita cesija - spor z mednarodnim elementom - omejitev višine odškodnine - aktivna in pasivna legitimacija
Tako Slovenija kot Avstrija sta članici Evropske unije (EU), tako da se neposredno in v hierarhiji pravnih aktov, ki so nad nacionalno zakonodajo, uporabljajo ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe, mednje spadajo tudi Uredbe Evropske skupnosti (8. člen Ustave RS in 249. člen Pogodbe po ustanovitvi evropske skupnosti). Nobenega dvoma torej ni, da je treba uporabiti pravo, ki je nad nacionalnim pravom - Uredbo, ki v točki a) prvega odstavka 85. člena določa obvezo držav članic, da priznajo prehod pravic z oškodovanca na nosilca zavarovanja, če tak prehod zahtevkov predpisuje zakonodaja nosilca zavarovanja, torej avstrijsko pravo. Po avstrijskem pravu terjatev, ki je obstajala v korist subroganta (zavarovanca oziroma njegovih dedičev), preide na subrogiranca (nosilca zavarovanja) po samem zakonu. ASVG namreč v prvem odstavku paragrafa 332 (Odškodnina in odgovornost, Prehod odškodninskih zahtevkov na nosilce zavarovanja) takšen prehod zahtevkov izrecno predpisuje, saj določa, da zahtevek za nadomestilo škode preide na nosilca zavarovanja, v kolikor je le - ta plačila dolžan izvesti (enako ugotavlja že VS RS v odločbi III Ips 245/2008 z dne 8. 9. 2009, sklicujoč se na odločbo istega sodišča II Ips 121/1996 z dne 10. 12. 1997)
izostanek stranke z naroka - sklep o ustavitvi postopka - zamuda roka - zavrženje pritožbe - zakonski prekluzivni rok - prekluzivni pritožbeni rok - nedopustna pritožba - naknadna predložitev pooblastila odvetniške družbe
Stranki, ki v času izdaje sklepa ni imela pooblaščenca in ji je bil sklep sodišča pravilno vročen, naknadno vloženo pooblastilo s strani odvetnika ne more podaljšati zakonskega prekluzivnega pritožbenega roka.
ZPP v tretjem odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Navedena določba ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnik ni odvetnik niti ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je revizija pravilno zavržena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obstoj delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevani začasno povečan obseg dela, zaradi katerega je sklenila s tožnico pogodbo o zaposlitvi za določen čas, utemeljevala z dejstvom, da naročila njenih kupcev variirajo, in da ne gre za stalna naročila, saj so odvisna od cene na svetovnem trgu in od kvalitete dobavljenega blaga (če predhodnih naročil tožena stranka ne izpolni dobro, nova ne sledijo). V ustaljeni sodni praksi je sprejeto stališče, da poslovnega rizika (negotovosti naročil strank oziroma možnosti zmanjšanja obsega poslov) delodajalec ne more v obliki sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas prevaliti na delavce.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013895
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 147, 147/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - nepremoženjska škoda - oškodovanec - odgovornost delodajalca za ravnanje delavca
Do nesreče pri delu je prišlo, ko je tožnica v postopku praktičnega usposabljanja oskrbe poškodovanca oziroma nenadno obolelega na povelje enega od dveh udeležencev, ki naj bi dvignili nosila, na katerih je ležal poškodovanec, ta nosila poskušala dvigniti. V postopku je bilo ugotovljeno, da temu povelju ostali trije udeleženci niso sledili in so nosila dvignili z zamikom, zato je zaradi prevelike teže osebe na nosilih prišlo do poškodbe tožničine hrbtenice. Ker tožena stranka ni dokazala, da so preostali trije udeleženci pri izvedbi vaje ravnali v skladu z navodili tožene stranke, ker je zaradi tožničine poškodbe prišlo zaradi nepravilnega dela ostalih treh udeležencev pri dvigovanju nosil, in ker se po uveljavljeni sodni praksi kot tretjo osebo šteje tudi delavca, ki utrpi škodo, je podana odgovornost tožene stranke za tožničino škodo po prvem odstavku 147. člena OZ.
Glede na to, da je tožnica vajo izvajala v skladu z navodili tožene stranke, torej, da je dvignila nosila ob povelju, tožnici ni mogoče očitati, da je k nastanku škode tudi sama prispevala oziroma da je do škode prišlo zaradi tožničine premajhne skrbnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Organiziranje dela na način, da posamezna opravila, ki jih je v preteklosti na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravljal tožnik, sedaj brezplačno opravijo člani društva, ne pomeni, da je tožena stranka, ki je humanitarna in neprofitna organizacija, s tem tožniku odvzemala delo z namenom odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga - rok za dopolnitev nepopolne vloge - opozorilo na posledice zamude roka
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil predlog oškodovanca kot tožilca za oprostitev plačila sodne takse nepopoln, ter ga utemeljeno pozvalo k njegovi dopolnitvi s podatki in izjavami, taksativno določenimi v drugem odstavku 12. člena ZST-1.
ZSReg člen 34, 34/2, 40, 40/1, 40/1-3, 40/2.. ZZ-1 člen 13, 13/6, 14.
vpis sprememb v sodni register - ime zavoda - skrajšano ime zavoda
S takšnim stališčem sodišče druge stopnje ne soglaša. 13. člen ZZ razlikuje med celotnim ("polnim") imenom in skrajšanim imenom zavoda. Za razliko od Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) je poleg dejavnosti sestavina celotnega imena zavoda tudi njegov sedež (prvi odstavek citiranega člena). Ni pa ta razlikovalni znak med zavodi določen za skrajšano ime zavoda. Iz šestega odstavka 13. člena ZZ izhaja le to, da ima lahko zavod tudi skrajšano ime. Določba je jasna in drugačne razlage ne dopušča.