odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - pooblaščenec - odvetnik - prenehanje dejavnosti
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje po načelu uspeha v sporu iz 154. člena ZPP tožencu naložilo, da tožnici povrne stroške postopka. Vendar je tožničinega pooblaščenca tudi še po prenehanju opravljanja odvetniške dejavnosti zmotno obravnavalo kot odvetnika in mu kot odvetniku v celoti tudi odmerilo nagrado za opravljena pravdna dejanja. Za kaj takega pa po materialnem pravu in sodni praksi od prenehanja odvetniške dejavnosti dalje, ni podlage.
Čeprav se je tožnik pravočasno odzval na poziv sodišča, s tem, ko ni predložil dokončne odločbe, ni postopal skladno s sklepom. Ker je bil na posledice v primeru, da ne bo postopal skladno s sklepom in tožbe ne bo popravil kot mu je naloženo, tudi vnaprej opozorjen, tožnik neutemeljeno navaja, da nepredložena dokončna odločba ne more biti razlog za zavrženje tožbe.
OZ člen 6, 6/1, 16, 46, 46/1, 49, 49/1, 95, 95/1, 1012, 1065.
poroštvena pogodba - nesporazum - nesporazum o predmetu obveznosti - zmota - zmota in nesporazum - tožba na izpodbijanje pogodbe - uveljavljanje izpodbojnosti z ugovorom - skrbnost dobrega poslovodje
Odločilna trditev tožene stranke je, da je imela zmotno prepričanje o vsebini pogodbe poroštvene pogodbe POR-6, ko je izjavila svojo voljo. Njena zmota ni ostala omejena na miselno sfero, temveč je pripeljala do napačne predstave o sami vsebini njene izjave. To pa je značilno prav za zmoto, ne za nesporazum. Zmota je nezavedna razlika med tistim, kar je izjavitelj izjavil, in njegovo pravo poslovno voljo. Nesporazum med strankama tako ostaja omejen predvsem na primere, v katerih so izjave strank nejasne ali dvoumne.
Poslovodja gospodarske družbe mora ravnati s skrbnostjo dobrega poslovodja. Dober poslovodja mora razumeti pravno razmeroma nezahtevna besedila, kar sta obe poroštveni pogodbi bili; če tega ne zmore, si mora priskrbeti pravno uko pomoč. Osnutek pogodbe mora pred sklenitvijo prebrati. To velja neodvisno od tega, ali jo je sposoben razumeti, in od tega, ali se mu mudi, ali ne. Vendar bi postalo vprašanje skrbnosti pri ravnanju pomembno šele, če bi tožena stranka izpodbijala pogodbo zaradi bistvene zmote, česar pa ni storila.
Do preplačila je prišlo v postopku prisilne izvršbe, toženka je bila v tistem trenutku upravičena do nasprotne izvršbe, tožeča stranka pa, preden je dobila ustrezno soglasje toženke, ni imela podlage za poplačilo ostalih zapadlih terjatev do toženke iz tega zneska. Zato se besedna zveza iz prvega odstavka 287. člena OZ "najkasneje ob izpolnitvi" v primeru preplačila v prisilni izvršbi lahko nanaša le na trenutek, ko dolžnik da soglasje upniku, da s preplačilom poplača druge zapadle obveznosti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza
Do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča po 118. členu ZDR-1 pride na predlog ene od strank individualnega delovnega spora (v katerem se ugotovi nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi), če glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. To so predvsem okoliščine, ki nastopijo po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, le izjemoma pa tudi okoliščine, ki izhajajo iz časa pred (nezakonitim) prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je v primeru, ko je tožbeni zahtevek samo delno izpolnjen, tožnik pa se s tem zadovolji in umakne tožbo, treba odločiti o stroških postopka skladno s prvim odstavkom 158. in drugim odstavkom 154. člena ZPP. Navedeni določbi se ne izključujeta, ampak se dopolnjujeta. Tožnik lahko v takšnem primeru zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1.. ZPPDFT-1 Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (2016) člen 8, 8/1, 8/1-1, 9, 9/1, 13, 13/1, 13/1-1, 16, 16/1, 16/1-1, 17, 23, 23/1, 23/1-1.. KZ-1 člen 240, 240/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - banka - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - identifikacija prosilca
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi očitala, da je v spornem obdobju omogočil 38 kreditojemalcem odobritev neustrezno zavarovanega kredita in izplačilo denarja. Ob sprejemu vloge za odobritev kredita tožnik ni opravil osebne identifikacije komitentov, pri čemer je vedel, da gre za ponarejene dokumente, pa jih je kljub temu kot verodostojne posredoval naprej v postopek odobravanja kreditov. Tožnik je z opisanim ravnanjem toženi stranki povzročil škodo z zmanjšanjem ugleda in dobrega imena, obstaja pa realna verjetnost, da ji nastane tudi premoženjska škoda zaradi nevračila kredita, ker nima ustreznih zavarovanj. Ugotovljene kršitve delovnih obveznosti so imele vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013896
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131, 179.. ZVZD člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda
Tožnik se je spornega dne poškodoval na svojem običajnem delovnem mestu skladiščnika. Nanj so se prevrnili kartoni, v katerih so bile pakirane omare, ki so bile zložene na palete in naslonjene na steber. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je druga tožena stranka za nastalo škodo krivdno odgovorna in da je imela v času škodnega dogodka s prvo toženo stranko sklenjeno zavarovanje za splošno in delodajalčevo odgovornost z odbitno franšizo 10 %. Druga tožena stranka mora kot delodajalec zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu z veljavnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Druga tožena stranka za to ni poskrbela, saj skladiščenje prodajnih artiklov ni bilo ustrezno.
ZPP v tretjem odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Navedena določba ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnik ni odvetnik niti ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je revizija pravilno zavržena.
Ker je bila v predsodnem postopku z drugostopenjsko odločbo pritožba zoper prvostopenjsko pravilno zavrnjena zaradi neizpolnjene pokojninske dobe, izpodbijana zavrnilna upravna akta nista nezakonita. V konkretnem primeru zato ni bilo razlogov za postopanje po 2. odst. 81. člena ZDSS-1. Sodišče prve stopnje bi ob pravilni uporabi 1. odst. 81. člena ZDSS-1 glede na ugotovljeno dejansko stanje moralo tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih zavrnilnih odločb tožene stranke zavrniti, posledično tudi razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ter priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Tako bi moralo postopati iz načelnih razlogov, saj se v socialnem sporu odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih zavarovanca. Za obravnavani primer to predstavljajo pravice iz invalidskega zavarovanja, ne pa razvrščanje v kategorijo invalidnosti, ki sama po sebi ne zadošča za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZPP-UPB3 člen 112/8, 481/1-1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 112/9, 112/10.
pristojnost okrožnega sodišča - postopek v gospodarskih sporih - spor o stvarnih pravicah na nepremičnini - nedopustnost izvršbe - tožba, vezana na rok
V takšnem primeru, ko neenotna sodna praksa ne samo, da omaje zaupanje v pravo, ampak celo povzroči, da stranka zaradi napačno (in zato nepravočasno) vložene tožbe izgubi pravico do sodnega varstva19, ni mogoče določbe osmega odstavka 112. člena ZPP tolmačiti tako, da se stranka ne more sklicevati na nevednost, ker je bila zastopana po odvetniku oz. osebi s pravniškim državnim izpitom.
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da vložena ustavna pritožba zoper pravnomočno sodbo ni zakoniti razlog za prekinitev postopka v smislu 205. in 206. člena ZPP, v zvezi z odločanjem o višini denarnega zahtevka. Predhodno vprašanje, ki na tej podlagi dopušča prekinitev pravde, je namreč po 13. členu ZPP vprašanje o obstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločba sodišča. V zvezi z ustavno pritožbo pa se presoja le o kršenju ustavnih (človekovih) pravic in torej ne o materialnopravni pravici v smislu 13. člena ZPP.
Načelo ekonomičnosti postopka in morebitna razveljavitev odločb rednih sodišče glede temelja tožbenega zahtevka, kar bi nedvomno vplivalo na odločitev sodišč pa prav tako ne predstavlja razloga za prekinitev postopka po 206. členu ZPP. Pri tem je treba upoštevati procesne pravice obeh strank v postopku in tudi pravico tožeče stranke, da sodišče glede na pravnomočno odločitev o temelju tožbenega zahtevka, odloči še o njeni višini.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM00014516
OZ člen 173. ASVG paragraf 332, 332/1. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85.
pravo, ki se uporabi za prehod zahtevkov avstrijskega nosilca zavarovanja - neposredna uporaba prava EU - zakonita cesija - spor z mednarodnim elementom - omejitev višine odškodnine - aktivna in pasivna legitimacija
Tako Slovenija kot Avstrija sta članici Evropske unije (EU), tako da se neposredno in v hierarhiji pravnih aktov, ki so nad nacionalno zakonodajo, uporabljajo ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe, mednje spadajo tudi Uredbe Evropske skupnosti (8. člen Ustave RS in 249. člen Pogodbe po ustanovitvi evropske skupnosti). Nobenega dvoma torej ni, da je treba uporabiti pravo, ki je nad nacionalnim pravom - Uredbo, ki v točki a) prvega odstavka 85. člena določa obvezo držav članic, da priznajo prehod pravic z oškodovanca na nosilca zavarovanja, če tak prehod zahtevkov predpisuje zakonodaja nosilca zavarovanja, torej avstrijsko pravo. Po avstrijskem pravu terjatev, ki je obstajala v korist subroganta (zavarovanca oziroma njegovih dedičev), preide na subrogiranca (nosilca zavarovanja) po samem zakonu. ASVG namreč v prvem odstavku paragrafa 332 (Odškodnina in odgovornost, Prehod odškodninskih zahtevkov na nosilce zavarovanja) takšen prehod zahtevkov izrecno predpisuje, saj določa, da zahtevek za nadomestilo škode preide na nosilca zavarovanja, v kolikor je le - ta plačila dolžan izvesti (enako ugotavlja že VS RS v odločbi III Ips 245/2008 z dne 8. 9. 2009, sklicujoč se na odločbo istega sodišča II Ips 121/1996 z dne 10. 12. 1997)
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013895
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 147, 147/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - nepremoženjska škoda - oškodovanec - odgovornost delodajalca za ravnanje delavca
Do nesreče pri delu je prišlo, ko je tožnica v postopku praktičnega usposabljanja oskrbe poškodovanca oziroma nenadno obolelega na povelje enega od dveh udeležencev, ki naj bi dvignili nosila, na katerih je ležal poškodovanec, ta nosila poskušala dvigniti. V postopku je bilo ugotovljeno, da temu povelju ostali trije udeleženci niso sledili in so nosila dvignili z zamikom, zato je zaradi prevelike teže osebe na nosilih prišlo do poškodbe tožničine hrbtenice. Ker tožena stranka ni dokazala, da so preostali trije udeleženci pri izvedbi vaje ravnali v skladu z navodili tožene stranke, ker je zaradi tožničine poškodbe prišlo zaradi nepravilnega dela ostalih treh udeležencev pri dvigovanju nosil, in ker se po uveljavljeni sodni praksi kot tretjo osebo šteje tudi delavca, ki utrpi škodo, je podana odgovornost tožene stranke za tožničino škodo po prvem odstavku 147. člena OZ.
Glede na to, da je tožnica vajo izvajala v skladu z navodili tožene stranke, torej, da je dvignila nosila ob povelju, tožnici ni mogoče očitati, da je k nastanku škode tudi sama prispevala oziroma da je do škode prišlo zaradi tožničine premajhne skrbnosti.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 57. ZPP-UPB3 člen 17, 18, 206, 206/1. ZIZ člen 62.
tuja javna listina - razglasitev izvršljivosti tuje javne listine - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja
V sklepu o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izvršilno sodišče (če je ugovor utemeljen) ne razveljavi le sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, temveč odloči tudi, da bo o zahtevku in stroških odločalo stvarno in krajevno pristojno pravdno sodišče (62. člen ZIZ). Zaradi tega nikakor ne drži pritožbeni očitek, da se v konkretnem primeru sklep izvršilnega sodišča (Okrajno sodišče v Ljubljani - COVL), VL 71551/2015 z dne 5.10.2015 glede pravnomočnosti ne razteza tudi na odločitev, da bo o zahtevku in stroških v pravdi odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Naknadno (v pravdi) vložen ugovor tožene stranke glede nepristojnosti slovenskega sodišča je zato tudi po oceni pritožbenega sodišča prepozen, upoštevaje ob tem, da se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavitvenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ).
izostanek stranke z naroka - sklep o ustavitvi postopka - zamuda roka - zavrženje pritožbe - zakonski prekluzivni rok - prekluzivni pritožbeni rok - nedopustna pritožba - naknadna predložitev pooblastila odvetniške družbe
Stranki, ki v času izdaje sklepa ni imela pooblaščenca in ji je bil sklep sodišča pravilno vročen, naknadno vloženo pooblastilo s strani odvetnika ne more podaljšati zakonskega prekluzivnega pritožbenega roka.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 51, 51/1.
izvedenina - zelo zahtevno izvedensko mnenje
V sodni praksi je že zavzeto stališče, da gre za zelo zahtevno mnenje takrat, ko je naloga izvedenca tako zahtevna, da terja dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. Že večkrat je bilo poudarjeno, da je glede na 4. odst. 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih zahtevnost mnenja odvisna tudi od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, kompleksnosti zadeve ter drugih dejavnikov, ki vplivajo na zahtevnost izvida in mnenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014212
KZ-1 člen 61. ZKP člen 506, 506/2, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - pravica do izjave
V obravnavani zadevi je sodišče obsojencu dalo več možnosti izraziti svoje stališče, saj ga je na narok za preklic pogojne obsodbe vabilo večkrat. Ker pa obsojenec na narok ni pristopil, se je, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, tej pravici odrekel, s čimer je zavestno in hote tvegal preklic pogojne obsodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obstoj delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevani začasno povečan obseg dela, zaradi katerega je sklenila s tožnico pogodbo o zaposlitvi za določen čas, utemeljevala z dejstvom, da naročila njenih kupcev variirajo, in da ne gre za stalna naročila, saj so odvisna od cene na svetovnem trgu in od kvalitete dobavljenega blaga (če predhodnih naročil tožena stranka ne izpolni dobro, nova ne sledijo). V ustaljeni sodni praksi je sprejeto stališče, da poslovnega rizika (negotovosti naročil strank oziroma možnosti zmanjšanja obsega poslov) delodajalec ne more v obliki sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas prevaliti na delavce.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga - rok za dopolnitev nepopolne vloge - opozorilo na posledice zamude roka
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil predlog oškodovanca kot tožilca za oprostitev plačila sodne takse nepopoln, ter ga utemeljeno pozvalo k njegovi dopolnitvi s podatki in izjavami, taksativno določenimi v drugem odstavku 12. člena ZST-1.