izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca - bolniški stalež
Tožnik s tem ko je 13. 10. 2015 poslal bolniški list (smiselno enako velja tudi za prejeto odločbo s strani ZZZS) toženo stranko obvestil le o razlogih za odsotnost z dela do 10. 10. 2015 in ne od tega dne dalje. Po koncu bolniškega staleža je nato delavčeva dolžnost, da se zglasi na delo oziroma sporoči razloge, zaradi katerih ne more pričeti z delom. Ker pa so prakse pri delodajalcih lahko različne (povezano z načinom dela) je sodišče prve stopnje glede na organizacijo odrejanja in opravljanja dela pri toženi stranki pravilno ugotovilo prakso po koncu bolniškega staleža pri toženi stranki in nato še skladnost tožnikovega konkretnega ravnanja z ugotovljeno prakso. V obravnavanem primeru je bila praksa pri toženi stranki takšna, da bi tožnik moral direktorju tožene stranke po prenehanju bolniškega staleža sporočiti, da je spet sposoben za delo.
izostanek stranke z naroka - ustavitev postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožnik z naroka očitno ni izostal iz upravičenega vzroka, saj za zamudo ni navedel nobenega opravičljivega razloga, je njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnjen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014101
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3. ZKP člen 358, 358-1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - oprostilna sodba
Ni se mogoče strinjati, da je v obravnavani zadevi zakonski znak "spravljanje (oškodovanke) v podrejen položaj" zadosti konkretiziran. Zgolj strah, vznemirjenost in pogost jok oškodovanke so življenjsko logične posledice opisanih izvršitvenih ravnanj, vendar pa še ne pomenijo, da je bila oškodovanka spravljena v brezizhoden položaj, v katerem bi ji bila odvzeta svoboda odločanja o svojem ravnanju tako, da bi postala objekt obdolženčevega nasilja, ki se mu ne bi znala ali mogla izogniti.
ZPIZ-2B člen 37, 37/3.. ZPIZ-2 člen 16.. ZPP člen 333.
zavrženje vloge - pritožba - vključitev v zavarovanje
Po 333. členu ZPP se sme stranka pritožiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Zoper sodno odločbo, izdano na drugi stopnji pa lahko uveljavlja izredno pravno sredstvo, npr. revizijo, če je predhodno ugodeno predlogu za dopustitev revizije. Stranka lahko procesna dejanja pred revizijskim sodiščem pravno veljavno opravlja le po odvetniku, ali če ima sama pravniški državni izpit.
Storitev konference s stranko je bila zajeta že v vrednosti ene od vlog, zaradi katere je bila konferenca opravljena, odvetnik pa je upravičen do nagrade za konferenco s stranko le, če gre za samostojno storitev in strošek ni zajet v drugih tarifnih številkah.
Ker četrti odstavek 207. člena ZP-1 med drugim določa, da se z dnem vpisa sodbe oziroma sklepa, s katerim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, izbrišejo vse do tedaj zbrane kazenske točke in tudi vse kazenske točke, izrečene s sodbo oziroma sklepom sodišča ali odločbo prekrškovnega organa, ki so bile za prekršek, storjen v času veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečene po prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, bi po mnenju pritožbenega sodišča morale kazenske točke za prekršek, ki ga je storilec storil pred pridobitvijo novega vozniškega dovoljenja, ob izvršitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja biti izbrisane iz skupne evidence kazenskih točk.
dedovanje - oporočno dedovanje - nujni delež - dedni delež - prirast - kasneje najdeno premoženje - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - napotitveni sklep - zavrženje tožbe
Zapustnik je zapustil ženo, sina in hčerko (pritožnico). Zapustnikov sin je oporoki priznal, nujnega dednega deleža pa ni uveljavljal. To pa ne pomeni, da je sedaj pritožničin nujni dedni delež večji, saj ni prišlo do prirasti v smislu, da bi njegov dedni delež pripadal sodedinjama v razmerju njunih dednih deležev, kot bi to bilo, če bi se dedovanju odpovedal ali če bi bil npr. razdedinjen (in ne bi imel potomcev).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00024129
OZ člen 190, 190/1, 198, 579, 583, 584.. SPZ člen 92, 92/1, 230, 230/1, 230/3. ZPP člen 8, 161, 161/1, 163.
posodbena pogodba - vrnitev stvari - pogodba sklenjena za določen čas - prenehanje pogodbe - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - aktivna in pasivna legitimacija - užitek stanovanja - prenos pravice - neupravičena obogatitev - uporabnina - uporaba tuje stvari brez pravnega naslova - dokazna ocena - kršitev metodološkega napotka - načelo proste presoje dokazov - odločitev o stroških postopka - sospornik - povračilo potnih stroškov - smrt pogodbenika
Pravilno je bilo ugotovljeno, da je s smrtjo C.N. starejšega posodbena pogodba prenahala veljati in ne drži stališče pritožnika, da bi posodbena pogodba prenehala veljati le, če bi bila odpovedana. Slednje namreč velja le za primere, ko gre za trajno pogodbeno razmerje. V obravnavani zadevi pa je bila posodbena pogodba sklenjena za določen čas - do smrti C.M. starejšega (primerjaj 583. člen OZ).
ZD člen 29, 46, 54, 214, 221. ZST-1 člen 25, 25/2, 25/4.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - ponovno odločanje o isti stvari - novo najdeno premoženje - dolžnost preživljanja otrok - darila, ki vplivajo na obseg zapuščine - vračunanje daril v dedni delež - kaj je darilo - vsebina sklepa o dedovanju - vrednost zapuščine kot sestavina sklepa o dedovanju - vrednost zapuščine zaradi odmere sodne takse - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - ugotovitev vrednosti zapuščine
Ker je isto zapuščinsko sodišče v istem zapuščinskem postopku že ugotovilo in ocenilo, da je bilo plačilo zapustnika v višini 19.000 takratnih kron preživnina in ne darilo, tega ni treba ugotavljati ponovno, ko gre za novo najdeno premoženje, v konkretnem primeru novo denacionalizirano premoženje zapustnika.
Stroški zapustnika, ki je dediča po zakonu dolžan preživljati, niso darilo.
OZ člen 198. ZASP člen 156, 156/3, 156/4, 156/5, 157, 157/4.
avtorsko nadomestilo - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba avtorskih del - skupni sporazum - pravica do izjave - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - primernost tarife - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic
Pogodba 2004 sicer v relevantnem obdobju ni več veljala, ker je bila odpovedana, vendar pa je treba v skladu s petim odstavkom 156. člena ZASP-B, po katerem se denarna korist oceni ob upoštevanju sporazumno dogovorjenih kriterijev, pri presoji primernosti nadomestila po enostransko sprejeti Tarifi 2007 upoštevati tudi višino nadomestila, dogovorjenega s Pogodbo 2004, na katero se je sklicevala toženka.
Ob dejstvu, da tožeča stranka ni navedla prepričljivih razlogov, zakaj po Pogodbi 2004 sprejeta merila ne odražajo primernega nadomestila, ni moč šteti, da Tarifa 2007, ki določa bistveno višje avtorsko nadomestilo kot Pogodba 2004, v okoliščinah konkretnega primera upošteva kriterije iz 156. člena ZASP-B oziroma da predstavlja obrazloženo podlago zahteve tožeče stranke za plačilo nadomestila v spornem obdobju v smislu četrtega odstavka 157. člena ZASP-B.
Drži pritožbena navedba, da je opredelitev meril za določitev avtorskega nadomestila s splošnim aktom, kakršen je Tarifa 2007, v skladu z načeloma pravne predvidljivosti in pravne enakosti, vendar pa je treba na drugi strani upoštevati tudi monopolni položaj tožeče stranke in s tem povezano tveganje, da določi previsoko tarifo. Tudi zato je bilo na njej breme, da poda prepričljive argumente, zakaj je v konkretnem primeru enostransko sprejeta tarifa primerna, kljub temu, da določa nadomestilo, ki je skoraj še enkrat višje od nadomestila, dogovorjenega z več let veljavno Pogodbo 2004. Ker tožeča stranka tega bremena ni zmogla, meril iz Tarife 2007 v tej zadevi ni moč uporabiti, temveč je treba pri zapolnitvi pravne praznine upoštevati merila, vsebovana v Pogodbi 2004.
kaznivo dejanje razžalitve - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti
Pri iskanju odgovora na vprašanje, ali je bilo kaznivo dejanje razžalitve storjeno z izjavami, podanimi pri obrambi pravice ali varstva upravičenih koristi, presoje ni mogoče opirati zgolj na jezikoslovne kriterije oziroma jezikoslovno analizo inkriminiranih besed. Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče) je v odločbi Up 345/01 z dne 5. 2. 2004 med drugim zapisalo, da za presojo, ali gre za razžalitev, ne zadošča zgolj ocena o žaljivosti ali nežaljivosti besed oziroma izjav samih po sebi: tudi z besedami, ki same po sebi niso žaljive, je mogoče razžaliti - in nasprotno. V isti odločbi je Ustavno sodišče zapisalo, da mora sodišče, ko odloča o koliziji dveh ustavno varovanih pravic, skrbno in obrazloženo pretehtati, koliko je utemeljena omejitev ene pravice (pravice do svobode izražanja) zaradi spoštovanja druge (pravice do časti in dobrega imena). Pri reševanju kolizije med pravico do svobode izražanja in pravico do časti in dobrega imena, ki jo v kazenskopravnem smislu obravnava 158. člena KZ-1, je treba upoštevati vse okoliščine primera kot celote in se ne sme izhajati zgolj iz jezikovne razlage posamezne sporne izjave oziroma izjav.
Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo znesek 3.710,00 EUR, saj je presodilo, da je uspela dokazati svoje trditve, da je s tožencem sklenila dogovor in mu nato v pričakovanju, da bo slednji nanjo prenesel gostinsko dejavnost skupaj z odkupljeno opremo, plačala vsoto zneskov v navedeni višini, kot tudi da se je nato njeno pričakovanje zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti in prodaje opreme s strani toženca izjalovilo.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - duševna motnja - obstoj duševne motnje - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - dvom v pravdno sposobnost - pravdna sposobnost - opravilna sposobnost - omejena pravdna sposobnost - zastopanje pravdno nesposobne stranke - postavitev skrbnika za poseben primer - dokazna ocena
Izvedenec (psihiatrične stroke) je bil v postopku angažiran zaradi svojega strokovnega znanja in poklicnih izkušenj. Ker je prav omenjeno (skupaj z dejanskimi podatki, ki jih je imel v konkretnem primeru na voljo) podlaga njegovim zaključkom, ni jasno, s kakšnim nadaljnjim dokazom (kot to izhaja iz pritožbe začasne skrbnice) bi moral slednji „podkrepiti“ svoj zaključek, da nasprotni udeleženec živi v namišljenem svetu.
Presplošno je pritožbeno nasprotovanje začasne skrbnice ugotovitvam, ki jih je o (znanstveni) ustreznosti strukture člankov nasprotnega udeleženca podal izvedenec, s hkratnim očitkom, da omenjeni izvedenec in (posledično) sodišče prve stopnje ne zmoreta pogledati preko ustaljenih okvirjev in da ne dopuščata možnosti, da nasprotni udeleženec zaradi nadpovprečne inteligentnosti na multidisciplinarnem znanstvenem področju orje ledino. Pritožnica ne upošteva, da izpodbijani zaključki izvedenca, posledično pa tudi sodišča prve stopnje, (še zdaleč) ne temeljijo le na izvedenčevi oceni ustreznosti strukture teh člankov oziroma znanstveni relevantnosti dognanj nasprotnega udeleženca. Prav tako sodišče prve stopnje „vztrajnosti“ nasprotnega udeleženca ne prikazuje kot slabosti le v kontekstu njegovega znanstvenega (poklicnega) udejstvovanja, ampak tudi v zvezi s sodnimi postopki, v katerih je (bil) udeležen. Še bolj pomembno v tem oziru pa je, da ob sklicevanju na izvedenca (oziroma ugotovitve ostalih dveh v postopku angažiranih izvedencev) obrazloži, zakaj naj bi bila ta „vztrajnost“ v konkretnem primeru (zgolj) posledica bolezenske spremenjenosti nasprotnega udeleženca in zakaj si prav zaradi nje povzroča (hudo premoženjsko) škodo. Ker je razumljivo, da se (delni) odvzem poslovne sposobnosti ne izreka zaradi zdravljenja prizadetega, ampak zaradi njegovega varstva v pravni sferi, je nadalje brezpredmetno pritožbeno izpostavljanje začasne skrbnice izpovedbe (ugotovitve) izvedenca ob zaslišanju, da je takšen odvzem družbeni ukrep, namenjen zaščiti nasprotnega udeleženca (ki pa ne spreminja zdravstvenega stanja).
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-4. ZIZ člen 46, 239, 263, 263/1.
predhodna odredba - sklep o izdaji predhodne odredbe - pravnomočnost sklepa o zavarovanju - vpis v sodni register - vpis na podlagi nepravnomočne odločbe - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu - čas, za katerega je izdana predhodna odredba
Zastavna pravica upnika na poslovnem deležu dolžnika je pravica tretjega, katere predmet je poslovni delež in ki se vpiše v sodni register pri poslovnem deležu družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, na podlagi 4. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg.
Če čas, za katerega je sodišče dovolilo predhodno odredbo, ni datumsko določen, pač pa je odvisen od izpolnitve pogoja pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe, v zavarovanje izvršitve katere je predhodna odredba izdana, vpis trajanja predhodne odredbe v sodni register ni pomembno dejstvo. Z vpogledom v te podatke, tudi če bi bili vpisani, namreč v naprej ne bi bilo mogoče ugotoviti datuma, do katerega bo predhodna odredba veljala. Kar pomeni, da bi bili za tretjega ti podatki neuporabni. Zato pritožnik neutemeljeno vztraja pri stališču, da je izpodbijani vpis nezakonit, ker ne vsebuje časa veljavnosti predhodne odredbe,
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014096
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 105, 105/2, 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-7, 371/1-9, 371/1-11, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - kršitev pravice do obrambe - popolna rešitev predmeta obtožbe - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - premoženjskopravni zahtevek - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Kršitev pravice do obrambe po členu 371/II ZKP je namreč podana, če sodišče prve stopnje med pripravo glavne obravnave ali med glavno obravnavo ali pri izdaji sodbe ni uporabilo kakšne določbe ZKP ali jo je uporabilo nepravilno, ali če je na glavni obravnavi prekršilo pravico do obrambe, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. V pritožbi zagovornice opisane kršitve pravice do obrambe namreč ni mogoče uvrstiti v nobeno od navedenih kršitev.
SPZ člen 43, 43/2, 43/3, 65, 65/1, 66, 66/1. OZ člen 82, 82/1.
priposestvovanje - razlaga pogodbe - solastnina - solastniki - jasno pogodbeno določilo - in claris non fit interpretatio - razlaga jasnih pogodbenih določil - priposestvovanje dela nepremičnine - priposestvovanje idealnega deleža - delitev solastnine - dejanska uporaba - nerazdeljena nepremičnina - dejanska uporaba nepremičnine
Zmotno je stališče tožnice, da na nepremičnini ne more biti pet solastnikov. Lahko jih je namreč poljubno število, saj ni nobenega pravila, ki bi to prepovedovalo.
Solastnina bi s priposestvovanjem nastala lahko kvečjemu na način, da bi več oseb v dobri veri in določen čas skupaj uporabljalo isto stvar. Ne more pa ena sama oseba, ki uporablja del stvari, priposestvovati idealnega dela cele stvari.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - prihodki družine - dvakratnik minimalnega dohodka - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
Mesečni prihodki na družinskega člana v višini 656,00 EUR se v skladu z merili iz 11. člena ZST-1 ne bodo občutno zmanjšali, če bo tožnik plačal takso v 24 zaporednih mesečnih obrokih po 60,38 EUR. Upoštevajoč mesečne prihodke na družinskega člana bo tožniku in njegovi ženi, tudi po odštetju mesečnega obroka, ostal dvakratnik minimalnega dohodka, ki je po zakonu predviden za osnovno preživljanje stranke.
kabelska retransmisija avdiovizualnih del - glasbena dela - avtorsko nadomestilo - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - pravna praznina - deljiva terjatev - licenčna analogija - običajna cena - popust - litispendenca
Tožnik lahko zahteva nadomestilo za kabelsko retransmisijo v televizijskih programih in nadomestilo za kabelsko retransmisijo v radijskih programih ločeno v dveh pravdah.
kreditna pogodba - odstop od pogodbe - prejem obvestila - zastaranje - zastaranje anuitet - triletni zastaralni rok
Pritožbeno sodišče se sicer strinja z načelnim izhodiščem izpodbijane sodbe, da v primerih, ko kreditodajalec zaradi neizpolnjevanja kreditojemalčevih obveznosti odstopi od kreditne pogodbe, z razdrtjem pogodbe ni več mogoče govoriti o dolgovanju anuitet, temveč dospe s tem razdrtjem, torej naenkrat, celoten znesek preostalih terjatev (vseh še nezapadlih anuitete). Vendar pa, kot pravilno opozarja pritožba, navedeno velja le za plačilo anuitet, ki do tega odstopa še niso zapadle, ne pa tudi za anuitete, ki so pred odstopom že zapadle. Za te terjatve namreč velja triletni zastaralni rok iz drugega odstavka 347. člena OZ, saj kreditodajalec ne more s svojim enostranskim upravičenjem podaljševati (spreminjati) zakonskih zastaralnih rokov, ki so nenazadnje določeni v korist nasprotne stranke.