CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00018586
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (2004) člen 5, 6, 6/3, 6/4, 29, 29/2, 29/3. Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (2004) člen 3, 3-6, 4, 4-1.
spor majhne vrednosti - obvezne državne gospodarske javne službe varstva okolja - dimnikarska storitev - izvajanje dimnikarskih storitev - uporabnik storitev dimnikarske službe - zavrnitev izvajanja storitev dimnikarske službe
V skladu s četrtim odstavkom 6. člena Uredbe je uporabnik storitev dimnikarske službe tudi uporabnik prostorov, ki so opremljeni z rezervnimi dimniki. V skladu 6. točko 3. člena Pravilnika je rezervni dimnik cev ali kanal za odvajanje dimnih plinov, ki nima na nobeni dimovodni tuljavi priključene kurilne naprave, vendar je vedno v takem tehničnem stanju, da se v primeru priključitve kurišča nanj lahko varno uporablja. Neizpodbojen dejanski zaključek sodišča prve stopnje je, da toženec ni dokazal, da je na strehi objekta zgrajeni dimnik zaprt s pločevino. Zaključek, da gre za rezervni dimnik, zaradi česar bi bil toženec uporabnik storitev dimnikarske službe v smislu četrtega odstavka 6. člena Uredbe, torej na podlagi ugotovitev sodišča prve stopnje (in trditev tožeče stranke) ni mogoč.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Dejstvo, da je bil tožnik z zadnjim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 7. 5. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj, saj rok za umik tožbe ni določen ne v ZDSS-1 ne v ZPP.
KZ-1 člen 204.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnici je bila podana izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zato, ker je pri toženi stranki odtujila približno 5 kg masla. Ugotovljena kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja ima vse znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - sodno varstvo brez nepotrebnega odlašanja
Vprašanje, katera od pravdnih strank ima lastninsko pravico na obravnavanem stanovanju, je predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev o tožbenem zahtevku na izselitev toženke. Predhodno vprašanje lahko sodišče reši samo ali pa prekine postopek, dokler sporno vprašanje ne bo rešeno v drugem postopku. Pri odločanju o tem se mora sodišče ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00012689
OZ člen 15, 58. SZ-1 člen 84, 84/4, 111, 111/1, 111/2, 111/3. SZ člen 39, 39/5. ZIZ člen 272, 272/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve - najemno razmerje - najemna pogodba - pisna najemna pogodba - ustna najemna pogodba - izjava volje s konkludentnimi dejanji - stanovanjska pogodba - imetnik stanovanjske pravice
Pogodba je sklenjena takrat, ko se stranki sporazumeta o vseh njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ). Najemnina in delitev stroškov sta zgolj dve od obveznih sestavin najemne pogodbe. S tem, ko je tožnik stanovanje še naprej uporabljal (kot sam navaja: tako, kot ga je uporabljala njegova mama na podlagi stanovanjske pogodbe), ni prišlo niti do ustne, niti do konkludentno sklenjene najemne pogodbe.
kabelska retransmisija avdiovizualnih del - glasbena dela - avtorsko nadomestilo - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - pravna praznina - deljiva terjatev - licenčna analogija - običajna cena - popust - litispendenca
Tožnik lahko zahteva nadomestilo za kabelsko retransmisijo v televizijskih programih in nadomestilo za kabelsko retransmisijo v radijskih programih ločeno v dveh pravdah.
ZD člen 29, 46, 54, 214, 221. ZST-1 člen 25, 25/2, 25/4.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - ponovno odločanje o isti stvari - novo najdeno premoženje - dolžnost preživljanja otrok - darila, ki vplivajo na obseg zapuščine - vračunanje daril v dedni delež - kaj je darilo - vsebina sklepa o dedovanju - vrednost zapuščine kot sestavina sklepa o dedovanju - vrednost zapuščine zaradi odmere sodne takse - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - ugotovitev vrednosti zapuščine
Ker je isto zapuščinsko sodišče v istem zapuščinskem postopku že ugotovilo in ocenilo, da je bilo plačilo zapustnika v višini 19.000 takratnih kron preživnina in ne darilo, tega ni treba ugotavljati ponovno, ko gre za novo najdeno premoženje, v konkretnem primeru novo denacionalizirano premoženje zapustnika.
Stroški zapustnika, ki je dediča po zakonu dolžan preživljati, niso darilo.
ZBPP člen 26, 26/5, 46. ZPP člen 163, 163/4, 163/5, 325, 325/1, 333, 333/1.
zamudna sodba - izdaja odločbe brez obravnavanja - priglasitev stroškov v postopku - rok za priglasitev stroškov postopka - pravočasnost priglasitve pravdnih stroškov - predlog za dopolnitev sodbe - stroški začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj - oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka - brezplačna pravna pomoč
Sodišče mora po uradni dolžnosti upoštevati tiste stroške, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena ZBPP med pravdnim postopkom iz proračuna založila RS. Med navedene stroške sodijo tudi stroški začasnega zastopnika za vročanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013532
Zakon o stanovanjskih razmerjih (1982) člen 17. SZ člen 117, 141, 147. ZPP člen 337, 337/1. ZOR člen 99.
stanovanjska pravica razvezanega zakonca - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - izpraznitev in izročitev stanovanja - pravica do uporabe stanovanja po ZSR - sodna poravnava - lastninjenje in privatizacija stanovanj - stanovanje v družbeni lastnini - nedovoljena pritožbena novota
Sodna poravnava iz leta 1981 je pomenila zgolj to, da je toženka na njeni podlagi postala imetnica stanovanjske pravice na spornem stanovanju. Ni pa imela sodna poravnava stvarnopravnih (na primer pridobitev osebne služnosti na stanovanju) ali obligacijskopravnih učinkov za toženko.
ZD člen 145, 146, 146/4, 162, 214, 214/1, 214/3, 216. SPZ člen 72.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - obseg zapuščine - skupnost dedičev - lastninska pravica na nepremičnini - skupna lastnina dedičev - delitev zapuščine v zapuščinskem postopku - sporazum o delitvi dediščine - dogovor o solastninskih deležih
Brez dogovora dedičev sodišče v zapuščinskem postopku o delitvi dediščine (in s tem pridobitve solastnine) samo ne more odločiti.
Sklep o dedovanju z vsebino, kot jo natančneje določa 214. člen ZD, je končna, meritorna, vendar deklaratorna odločba zapuščinskega sodišča. Z njo sodišče zgolj ugotavlja obseg dediščine, kdo so zapustnikovi dediči, kolikšni so njihovi dedni deleži in na kakšni dedno pravni podlagi temelji njihova pravica. Ne odloča pa o delitvi dediščine, razen če se vsi dediči že v zapuščinskem postopku sporazumejo o delitvi in načinu delitve dediščine in tak sporazum predložijo sodišču. Le v tem primeru zapuščinsko sodišče sporazum o delitvi dediščine lahko navede v sklepu o dedovanju. Glede na 216. člen ZD bi moralo v zemljiški knjigi odrediti vknjižbo skupne lastnine vseh dedičev. Dokler se dediščina ne razdeli, so namreč subjekt dediščine vsi dediči kot enota.
Zapuščinske stvari niso v solastnini sodedičev, ampak v skupni lastnini sodedičev. Deleži na stvari niso določeni. Skupnost dedičev preneha z delitvijo dediščine med sodediče, ko dobi vsak sodedič po velikosti svojega dednega deleža ustrezen predmet zapuščine (stvari, pravice) v svojo izključno last. S sklepom o dedovanju praviloma delitev še ni opravljena. Zato se lastninska pravica na nepremičninah, ki spadajo v zapuščino, v zemljiško knjigo ne vpiše po solastninskih deležih, pač pa kot skupna lastnina vseh sodedičev po nedoločenih deležih.
odškodninska terjatev - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - tek kazenskega postopka - ni predhodno vprašanje
Stališče sodišča prve stopnje, da gre v konkretnem primeru za predhodno vprašanje, ni pravilno. O predhodnem vprašanju govorimo, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje.
Kadar gre za razmerje med pravdnim in kazenskim postopkom, kot je to v konkretnem primeru, bi šlo lahko za predhodno vprašanje le, če bi bil obstoj kaznivega dejanja pogoj za nastanek določene civilno pravne posledice, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
Nastanek civilno pravne posledice (odškodninske odgovornosti po določbah ZFPPIPP) v konkretnem primeru ni in ne more biti odvisen od ugotovitve, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki je z obtožnico očitano toženi stranki.
Sodišče prve stopnje namreč lahko odloči o obstoju odškodninske odgovornosti po ZFPPIPP, ne da bi se opredeljevalo, ali iz dejanskega stanja, ki je podlaga nastanka civilne obveznosti izhaja tudi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Odločitev pravdnega sodišča zato ni odvisna od okoliščine, ali bo tožena stranka v kazenskem postopku pravnomočno obsojena.
dedovanje - oporočno dedovanje - nujni delež - dedni delež - prirast - kasneje najdeno premoženje - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - napotitveni sklep - zavrženje tožbe
Zapustnik je zapustil ženo, sina in hčerko (pritožnico). Zapustnikov sin je oporoki priznal, nujnega dednega deleža pa ni uveljavljal. To pa ne pomeni, da je sedaj pritožničin nujni dedni delež večji, saj ni prišlo do prirasti v smislu, da bi njegov dedni delež pripadal sodedinjama v razmerju njunih dednih deležev, kot bi to bilo, če bi se dedovanju odpovedal ali če bi bil npr. razdedinjen (in ne bi imel potomcev).
odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka - nadaljevanje prekinjenega stečajnega postopka - pritožba - pravni interes za pritožbo
Iz spletnih strani AJPESa izhaja, da je bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Ker pritožba zoper ta sklep ni bila vložena, je postal pravnomočen. Tako se pokaže, da se je že v teku tega pritožbenega postopka zoper sklep o prekinitvi postopka izpolnil pogoj za nadaljevanje postopka po predlogu upnika DUTB d.d. in da je s tem pravni interes pritožnikoma za pritožbo odpadel.
SPZ člen 43, 43/2, 43/3, 65, 65/1, 66, 66/1. OZ člen 82, 82/1.
priposestvovanje - razlaga pogodbe - solastnina - solastniki - jasno pogodbeno določilo - in claris non fit interpretatio - razlaga jasnih pogodbenih določil - priposestvovanje dela nepremičnine - priposestvovanje idealnega deleža - delitev solastnine - dejanska uporaba - nerazdeljena nepremičnina - dejanska uporaba nepremičnine
Zmotno je stališče tožnice, da na nepremičnini ne more biti pet solastnikov. Lahko jih je namreč poljubno število, saj ni nobenega pravila, ki bi to prepovedovalo.
Solastnina bi s priposestvovanjem nastala lahko kvečjemu na način, da bi več oseb v dobri veri in določen čas skupaj uporabljalo isto stvar. Ne more pa ena sama oseba, ki uporablja del stvari, priposestvovati idealnega dela cele stvari.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - prihodki družine - dvakratnik minimalnega dohodka - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
Mesečni prihodki na družinskega člana v višini 656,00 EUR se v skladu z merili iz 11. člena ZST-1 ne bodo občutno zmanjšali, če bo tožnik plačal takso v 24 zaporednih mesečnih obrokih po 60,38 EUR. Upoštevajoč mesečne prihodke na družinskega člana bo tožniku in njegovi ženi, tudi po odštetju mesečnega obroka, ostal dvakratnik minimalnega dohodka, ki je po zakonu predviden za osnovno preživljanje stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014096
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 105, 105/2, 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-7, 371/1-9, 371/1-11, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - kršitev pravice do obrambe - popolna rešitev predmeta obtožbe - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - premoženjskopravni zahtevek - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Kršitev pravice do obrambe po členu 371/II ZKP je namreč podana, če sodišče prve stopnje med pripravo glavne obravnave ali med glavno obravnavo ali pri izdaji sodbe ni uporabilo kakšne določbe ZKP ali jo je uporabilo nepravilno, ali če je na glavni obravnavi prekršilo pravico do obrambe, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. V pritožbi zagovornice opisane kršitve pravice do obrambe namreč ni mogoče uvrstiti v nobeno od navedenih kršitev.
kaznivo dejanje razžalitve - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti
Pri iskanju odgovora na vprašanje, ali je bilo kaznivo dejanje razžalitve storjeno z izjavami, podanimi pri obrambi pravice ali varstva upravičenih koristi, presoje ni mogoče opirati zgolj na jezikoslovne kriterije oziroma jezikoslovno analizo inkriminiranih besed. Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče) je v odločbi Up 345/01 z dne 5. 2. 2004 med drugim zapisalo, da za presojo, ali gre za razžalitev, ne zadošča zgolj ocena o žaljivosti ali nežaljivosti besed oziroma izjav samih po sebi: tudi z besedami, ki same po sebi niso žaljive, je mogoče razžaliti - in nasprotno. V isti odločbi je Ustavno sodišče zapisalo, da mora sodišče, ko odloča o koliziji dveh ustavno varovanih pravic, skrbno in obrazloženo pretehtati, koliko je utemeljena omejitev ene pravice (pravice do svobode izražanja) zaradi spoštovanja druge (pravice do časti in dobrega imena). Pri reševanju kolizije med pravico do svobode izražanja in pravico do časti in dobrega imena, ki jo v kazenskopravnem smislu obravnava 158. člena KZ-1, je treba upoštevati vse okoliščine primera kot celote in se ne sme izhajati zgolj iz jezikovne razlage posamezne sporne izjave oziroma izjav.