KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014101
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3. ZKP člen 358, 358-1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - oprostilna sodba
Ni se mogoče strinjati, da je v obravnavani zadevi zakonski znak "spravljanje (oškodovanke) v podrejen položaj" zadosti konkretiziran. Zgolj strah, vznemirjenost in pogost jok oškodovanke so življenjsko logične posledice opisanih izvršitvenih ravnanj, vendar pa še ne pomenijo, da je bila oškodovanka spravljena v brezizhoden položaj, v katerem bi ji bila odvzeta svoboda odločanja o svojem ravnanju tako, da bi postala objekt obdolženčevega nasilja, ki se mu ne bi znala ali mogla izogniti.
odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - dodatek za nego otroka - izključitev protipravnosti
Ravnanje drugotožene stranke ni bilo protipravno. Tožnica drugotoženi stranki neutemeljeno očita nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse. V času izdaje odločbe z dne 5. 1. 2009 ni obstajala sodna praksa v zvezi s tolmačenjem 142. člena ZPIZ-1. Drugotožena stranka je materialno pravo razlaga na način, da se pravica do dodatka za pomoč in postrežbo in pravica do dodatka za nego otroka med seboj izključujeta in da lahko upravičenec uživa le eno od teh pravic. Taka je bila tudi tedanja upravna praksa. Tožnica je imela možnost, da zoper negativno odločbo, s katero je bilo odločeno, da nima več pravice do omenjenega dodatka, izpodbija pred drugostopenjskim organom ter kasneje tudi možnost sodnega varstva, kar pa ni izkoristila. Odločba je tako postala dokončna in pravnomočna.
Drugotoženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja v času po izdaji sodbe Psp 92/2012 z dne 23. 3. 2012. Prvostopenjski organ (CSD) z omenjeno sodbo ni bil seznanjen in ni imel nobene pravne podlage, da bi tožnici izdal novo odločbo o pravici do dodatka za nego otroka. O tej pravici se namreč odloča na podlagi zahteve stranke, kar izhaja iz 96. člena ZSDP oziroma ZSDP-1. Ne gre torej za odločanje po uradni dolžnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00035055
KZ-1 člen 37, 284, 284/1.. ZKP člen 18, 18/1, 32, 32/5, 33, 355, 355/2.
napeljevanje - kazenska odgovornost - enoten postopek - predobravnavni narok - izločitev postopka - pravica do pritožbe - pravica do obrambe - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazna ocena
Kazenska odgovornost napeljevalca v razmerju do temeljnega kaznivega dejanja ni odvisna od kazenskega pregona in kazenske odgovornosti storilca tega dejanja.
Temeljno vodilo pri konkretizaciji napeljevanja je ugotovitev, da napeljevalec deluje v enakih kaznovalnih okvirih kot storilec, zato je treba za napeljevanje zahtevati konkretne napotke, ne le vrste kaznivega dejanja in generične opredelitve objekta napada.
ZBPP člen 26, 26/5, 46. ZPP člen 163, 163/4, 163/5, 325, 325/1, 333, 333/1.
zamudna sodba - izdaja odločbe brez obravnavanja - priglasitev stroškov v postopku - rok za priglasitev stroškov postopka - pravočasnost priglasitve pravdnih stroškov - predlog za dopolnitev sodbe - stroški začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj - oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka - brezplačna pravna pomoč
Sodišče mora po uradni dolžnosti upoštevati tiste stroške, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena ZBPP med pravdnim postopkom iz proračuna založila RS. Med navedene stroške sodijo tudi stroški začasnega zastopnika za vročanje.
vzročna zveza - predvidljiva posledica - stopnja verjetnosti - neposlovna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
V konkretnih okoliščinah ni mogoče zaključiti, da je bilo za toženo stranko objektivno predvidljivo, da bo razbitje stekel privedlo do nemožnosti prodaje sladoledne vitrine. Med razbitjem stekla in nemožnostjo prodaje sladoledne vitrine zato ni vzročne zveze, ki bi bila izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti. Zato predpostavke za obstoj neposlovne odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi nemožnosti prodaje sladoledne vitrine po oceni pritožbenega sodišča niso izkazane.
Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo znesek 3.710,00 EUR, saj je presodilo, da je uspela dokazati svoje trditve, da je s tožencem sklenila dogovor in mu nato v pričakovanju, da bo slednji nanjo prenesel gostinsko dejavnost skupaj z odkupljeno opremo, plačala vsoto zneskov v navedeni višini, kot tudi da se je nato njeno pričakovanje zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti in prodaje opreme s strani toženca izjalovilo.
SPZ člen 43, 43/2, 43/3, 65, 65/1, 66, 66/1. OZ člen 82, 82/1.
priposestvovanje - razlaga pogodbe - solastnina - solastniki - jasno pogodbeno določilo - in claris non fit interpretatio - razlaga jasnih pogodbenih določil - priposestvovanje dela nepremičnine - priposestvovanje idealnega deleža - delitev solastnine - dejanska uporaba - nerazdeljena nepremičnina - dejanska uporaba nepremičnine
Zmotno je stališče tožnice, da na nepremičnini ne more biti pet solastnikov. Lahko jih je namreč poljubno število, saj ni nobenega pravila, ki bi to prepovedovalo.
Solastnina bi s priposestvovanjem nastala lahko kvečjemu na način, da bi več oseb v dobri veri in določen čas skupaj uporabljalo isto stvar. Ne more pa ena sama oseba, ki uporablja del stvari, priposestvovati idealnega dela cele stvari.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - prihodki družine - dvakratnik minimalnega dohodka - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
Mesečni prihodki na družinskega člana v višini 656,00 EUR se v skladu z merili iz 11. člena ZST-1 ne bodo občutno zmanjšali, če bo tožnik plačal takso v 24 zaporednih mesečnih obrokih po 60,38 EUR. Upoštevajoč mesečne prihodke na družinskega člana bo tožniku in njegovi ženi, tudi po odštetju mesečnega obroka, ostal dvakratnik minimalnega dohodka, ki je po zakonu predviden za osnovno preživljanje stranke.
odškodninska terjatev - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - tek kazenskega postopka - ni predhodno vprašanje
Stališče sodišča prve stopnje, da gre v konkretnem primeru za predhodno vprašanje, ni pravilno. O predhodnem vprašanju govorimo, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje.
Kadar gre za razmerje med pravdnim in kazenskim postopkom, kot je to v konkretnem primeru, bi šlo lahko za predhodno vprašanje le, če bi bil obstoj kaznivega dejanja pogoj za nastanek določene civilno pravne posledice, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
Nastanek civilno pravne posledice (odškodninske odgovornosti po določbah ZFPPIPP) v konkretnem primeru ni in ne more biti odvisen od ugotovitve, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki je z obtožnico očitano toženi stranki.
Sodišče prve stopnje namreč lahko odloči o obstoju odškodninske odgovornosti po ZFPPIPP, ne da bi se opredeljevalo, ali iz dejanskega stanja, ki je podlaga nastanka civilne obveznosti izhaja tudi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Odločitev pravdnega sodišča zato ni odvisna od okoliščine, ali bo tožena stranka v kazenskem postopku pravnomočno obsojena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00024129
OZ člen 190, 190/1, 198, 579, 583, 584.. SPZ člen 92, 92/1, 230, 230/1, 230/3. ZPP člen 8, 161, 161/1, 163.
posodbena pogodba - vrnitev stvari - pogodba sklenjena za določen čas - prenehanje pogodbe - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - aktivna in pasivna legitimacija - užitek stanovanja - prenos pravice - neupravičena obogatitev - uporabnina - uporaba tuje stvari brez pravnega naslova - dokazna ocena - kršitev metodološkega napotka - načelo proste presoje dokazov - odločitev o stroških postopka - sospornik - povračilo potnih stroškov - smrt pogodbenika
Pravilno je bilo ugotovljeno, da je s smrtjo C.N. starejšega posodbena pogodba prenahala veljati in ne drži stališče pritožnika, da bi posodbena pogodba prenehala veljati le, če bi bila odpovedana. Slednje namreč velja le za primere, ko gre za trajno pogodbeno razmerje. V obravnavani zadevi pa je bila posodbena pogodba sklenjena za določen čas - do smrti C.M. starejšega (primerjaj 583. člen OZ).
Po podatkih obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, neposredna vročitev sodnih pisanj tožencu ni bila mogoča, zato je bilo v zvezi z vročitvijo dopolnitve tožbe dne 17. 8. 2016 in v zvezi z vročitvijo vabila na narok 6. 4. 2017, dne 2. 3. 2017, v njegovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP. Ker toženec sodnih pošiljk v 15 dneh ni dvignil, sta mu bili pisanji puščeni v hišnem predalčniku dne 2. 9. 2016 oziroma dne 20. 3. 2017. Samo s svojim zaslišanjem zakonske domneve o resničnosti takšnih dejstev iz vročilnice, ki je javna listina, upoštevaje pavšalne pritožbene trditve, toženec ne more ovreči.
ZD člen 29, 46, 54, 214, 221. ZST-1 člen 25, 25/2, 25/4.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - ponovno odločanje o isti stvari - novo najdeno premoženje - dolžnost preživljanja otrok - darila, ki vplivajo na obseg zapuščine - vračunanje daril v dedni delež - kaj je darilo - vsebina sklepa o dedovanju - vrednost zapuščine kot sestavina sklepa o dedovanju - vrednost zapuščine zaradi odmere sodne takse - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - ugotovitev vrednosti zapuščine
Ker je isto zapuščinsko sodišče v istem zapuščinskem postopku že ugotovilo in ocenilo, da je bilo plačilo zapustnika v višini 19.000 takratnih kron preživnina in ne darilo, tega ni treba ugotavljati ponovno, ko gre za novo najdeno premoženje, v konkretnem primeru novo denacionalizirano premoženje zapustnika.
Stroški zapustnika, ki je dediča po zakonu dolžan preživljati, niso darilo.
ZD člen 145, 146, 146/4, 162, 214, 214/1, 214/3, 216. SPZ člen 72.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - obseg zapuščine - skupnost dedičev - lastninska pravica na nepremičnini - skupna lastnina dedičev - delitev zapuščine v zapuščinskem postopku - sporazum o delitvi dediščine - dogovor o solastninskih deležih
Brez dogovora dedičev sodišče v zapuščinskem postopku o delitvi dediščine (in s tem pridobitve solastnine) samo ne more odločiti.
Sklep o dedovanju z vsebino, kot jo natančneje določa 214. člen ZD, je končna, meritorna, vendar deklaratorna odločba zapuščinskega sodišča. Z njo sodišče zgolj ugotavlja obseg dediščine, kdo so zapustnikovi dediči, kolikšni so njihovi dedni deleži in na kakšni dedno pravni podlagi temelji njihova pravica. Ne odloča pa o delitvi dediščine, razen če se vsi dediči že v zapuščinskem postopku sporazumejo o delitvi in načinu delitve dediščine in tak sporazum predložijo sodišču. Le v tem primeru zapuščinsko sodišče sporazum o delitvi dediščine lahko navede v sklepu o dedovanju. Glede na 216. člen ZD bi moralo v zemljiški knjigi odrediti vknjižbo skupne lastnine vseh dedičev. Dokler se dediščina ne razdeli, so namreč subjekt dediščine vsi dediči kot enota.
Zapuščinske stvari niso v solastnini sodedičev, ampak v skupni lastnini sodedičev. Deleži na stvari niso določeni. Skupnost dedičev preneha z delitvijo dediščine med sodediče, ko dobi vsak sodedič po velikosti svojega dednega deleža ustrezen predmet zapuščine (stvari, pravice) v svojo izključno last. S sklepom o dedovanju praviloma delitev še ni opravljena. Zato se lastninska pravica na nepremičninah, ki spadajo v zapuščino, v zemljiško knjigo ne vpiše po solastninskih deležih, pač pa kot skupna lastnina vseh sodedičev po nedoločenih deležih.
kaznivo dejanje razžalitve - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti
Pri iskanju odgovora na vprašanje, ali je bilo kaznivo dejanje razžalitve storjeno z izjavami, podanimi pri obrambi pravice ali varstva upravičenih koristi, presoje ni mogoče opirati zgolj na jezikoslovne kriterije oziroma jezikoslovno analizo inkriminiranih besed. Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče) je v odločbi Up 345/01 z dne 5. 2. 2004 med drugim zapisalo, da za presojo, ali gre za razžalitev, ne zadošča zgolj ocena o žaljivosti ali nežaljivosti besed oziroma izjav samih po sebi: tudi z besedami, ki same po sebi niso žaljive, je mogoče razžaliti - in nasprotno. V isti odločbi je Ustavno sodišče zapisalo, da mora sodišče, ko odloča o koliziji dveh ustavno varovanih pravic, skrbno in obrazloženo pretehtati, koliko je utemeljena omejitev ene pravice (pravice do svobode izražanja) zaradi spoštovanja druge (pravice do časti in dobrega imena). Pri reševanju kolizije med pravico do svobode izražanja in pravico do časti in dobrega imena, ki jo v kazenskopravnem smislu obravnava 158. člena KZ-1, je treba upoštevati vse okoliščine primera kot celote in se ne sme izhajati zgolj iz jezikovne razlage posamezne sporne izjave oziroma izjav.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - duševna motnja - obstoj duševne motnje - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - dvom v pravdno sposobnost - pravdna sposobnost - opravilna sposobnost - omejena pravdna sposobnost - zastopanje pravdno nesposobne stranke - postavitev skrbnika za poseben primer - dokazna ocena
Izvedenec (psihiatrične stroke) je bil v postopku angažiran zaradi svojega strokovnega znanja in poklicnih izkušenj. Ker je prav omenjeno (skupaj z dejanskimi podatki, ki jih je imel v konkretnem primeru na voljo) podlaga njegovim zaključkom, ni jasno, s kakšnim nadaljnjim dokazom (kot to izhaja iz pritožbe začasne skrbnice) bi moral slednji „podkrepiti“ svoj zaključek, da nasprotni udeleženec živi v namišljenem svetu.
Presplošno je pritožbeno nasprotovanje začasne skrbnice ugotovitvam, ki jih je o (znanstveni) ustreznosti strukture člankov nasprotnega udeleženca podal izvedenec, s hkratnim očitkom, da omenjeni izvedenec in (posledično) sodišče prve stopnje ne zmoreta pogledati preko ustaljenih okvirjev in da ne dopuščata možnosti, da nasprotni udeleženec zaradi nadpovprečne inteligentnosti na multidisciplinarnem znanstvenem področju orje ledino. Pritožnica ne upošteva, da izpodbijani zaključki izvedenca, posledično pa tudi sodišča prve stopnje, (še zdaleč) ne temeljijo le na izvedenčevi oceni ustreznosti strukture teh člankov oziroma znanstveni relevantnosti dognanj nasprotnega udeleženca. Prav tako sodišče prve stopnje „vztrajnosti“ nasprotnega udeleženca ne prikazuje kot slabosti le v kontekstu njegovega znanstvenega (poklicnega) udejstvovanja, ampak tudi v zvezi s sodnimi postopki, v katerih je (bil) udeležen. Še bolj pomembno v tem oziru pa je, da ob sklicevanju na izvedenca (oziroma ugotovitve ostalih dveh v postopku angažiranih izvedencev) obrazloži, zakaj naj bi bila ta „vztrajnost“ v konkretnem primeru (zgolj) posledica bolezenske spremenjenosti nasprotnega udeleženca in zakaj si prav zaradi nje povzroča (hudo premoženjsko) škodo. Ker je razumljivo, da se (delni) odvzem poslovne sposobnosti ne izreka zaradi zdravljenja prizadetega, ampak zaradi njegovega varstva v pravni sferi, je nadalje brezpredmetno pritožbeno izpostavljanje začasne skrbnice izpovedbe (ugotovitve) izvedenca ob zaslišanju, da je takšen odvzem družbeni ukrep, namenjen zaščiti nasprotnega udeleženca (ki pa ne spreminja zdravstvenega stanja).
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-4. ZIZ člen 46, 239, 263, 263/1.
predhodna odredba - sklep o izdaji predhodne odredbe - pravnomočnost sklepa o zavarovanju - vpis v sodni register - vpis na podlagi nepravnomočne odločbe - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu - čas, za katerega je izdana predhodna odredba
Zastavna pravica upnika na poslovnem deležu dolžnika je pravica tretjega, katere predmet je poslovni delež in ki se vpiše v sodni register pri poslovnem deležu družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, na podlagi 4. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg.
Če čas, za katerega je sodišče dovolilo predhodno odredbo, ni datumsko določen, pač pa je odvisen od izpolnitve pogoja pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe, v zavarovanje izvršitve katere je predhodna odredba izdana, vpis trajanja predhodne odredbe v sodni register ni pomembno dejstvo. Z vpogledom v te podatke, tudi če bi bili vpisani, namreč v naprej ne bi bilo mogoče ugotoviti datuma, do katerega bo predhodna odredba veljala. Kar pomeni, da bi bili za tretjega ti podatki neuporabni. Zato pritožnik neutemeljeno vztraja pri stališču, da je izpodbijani vpis nezakonit, ker ne vsebuje časa veljavnosti predhodne odredbe,
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013532
Zakon o stanovanjskih razmerjih (1982) člen 17. SZ člen 117, 141, 147. ZPP člen 337, 337/1. ZOR člen 99.
stanovanjska pravica razvezanega zakonca - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - izpraznitev in izročitev stanovanja - pravica do uporabe stanovanja po ZSR - sodna poravnava - lastninjenje in privatizacija stanovanj - stanovanje v družbeni lastnini - nedovoljena pritožbena novota
Sodna poravnava iz leta 1981 je pomenila zgolj to, da je toženka na njeni podlagi postala imetnica stanovanjske pravice na spornem stanovanju. Ni pa imela sodna poravnava stvarnopravnih (na primer pridobitev osebne služnosti na stanovanju) ali obligacijskopravnih učinkov za toženko.
OZ člen 198. ZASP člen 156, 156/3, 156/4, 156/5, 157, 157/4.
avtorsko nadomestilo - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba avtorskih del - skupni sporazum - pravica do izjave - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - primernost tarife - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic
Pogodba 2004 sicer v relevantnem obdobju ni več veljala, ker je bila odpovedana, vendar pa je treba v skladu s petim odstavkom 156. člena ZASP-B, po katerem se denarna korist oceni ob upoštevanju sporazumno dogovorjenih kriterijev, pri presoji primernosti nadomestila po enostransko sprejeti Tarifi 2007 upoštevati tudi višino nadomestila, dogovorjenega s Pogodbo 2004, na katero se je sklicevala toženka.
Ob dejstvu, da tožeča stranka ni navedla prepričljivih razlogov, zakaj po Pogodbi 2004 sprejeta merila ne odražajo primernega nadomestila, ni moč šteti, da Tarifa 2007, ki določa bistveno višje avtorsko nadomestilo kot Pogodba 2004, v okoliščinah konkretnega primera upošteva kriterije iz 156. člena ZASP-B oziroma da predstavlja obrazloženo podlago zahteve tožeče stranke za plačilo nadomestila v spornem obdobju v smislu četrtega odstavka 157. člena ZASP-B.
Drži pritožbena navedba, da je opredelitev meril za določitev avtorskega nadomestila s splošnim aktom, kakršen je Tarifa 2007, v skladu z načeloma pravne predvidljivosti in pravne enakosti, vendar pa je treba na drugi strani upoštevati tudi monopolni položaj tožeče stranke in s tem povezano tveganje, da določi previsoko tarifo. Tudi zato je bilo na njej breme, da poda prepričljive argumente, zakaj je v konkretnem primeru enostransko sprejeta tarifa primerna, kljub temu, da določa nadomestilo, ki je skoraj še enkrat višje od nadomestila, dogovorjenega z več let veljavno Pogodbo 2004. Ker tožeča stranka tega bremena ni zmogla, meril iz Tarife 2007 v tej zadevi ni moč uporabiti, temveč je treba pri zapolnitvi pravne praznine upoštevati merila, vsebovana v Pogodbi 2004.