CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00013602
ZIZ člen 189, 192, 192/1, 192/2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 12, 24, 24/2. ZPP člen 124, 224, 286b.
izročitev nepremičnine kupcu - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu v izvršilnem postopku - določenost izreka sklepa - identifikacijski znak nepremičnine - navedba podatka o emšu - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - javna dražba nepremičnin - prodajni narok in domik - pripombe k zapisniku
Identifikacijski znak zemljiške parcele je identifikacijska oznaka, kot je opisana v zemljiškem katastru.
Izostanek enotne matične številke občana - kupca v izpodbijanem sklepu ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
Sodišče mora o izselitvi iz družinske stanovanjske hiše odločiti po uradni dolžnosti.
Pripombe je treba podati takoj pri podpisu zapisnika o javni dražbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013717
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 346, 352, 397, 397/2, 405. SPZ člen 48. ZPP člen 5, 153, 153/2, 153/3, 212, 244, 255, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 363.
najemna pogodba - vrnitev vlaganj - pogodbena obveznost - zastaralni roki - tek roka - sklep o določitvi izvedenca - pritožba - razlaga pogodbe - jasno pogodbeno določilo - sporno pogodbeno določilo - pravica do izjave - sodba presenečenja - trditveno in dokazno breme - pravočasno grajanje procesnih kršitev - zavrnitev izvedbe dokaza - plačilo predujma - poziv za plačilo - večosebna deljiva obveznost - brezplačna pravna pomoč
Pri obveznosti plačati predujem gre v konkretnem primeru, ko je sodišče plačilo naložilo obema tožnikoma, za večosebno deljivo obveznost. Zanjo solidarnost ni predpisana, te pa ni ob naložitvi plačila določilo niti sodišče. Ker je bil prvi tožnik z odločbo BPP plačila predujma oproščen, bo plačilo nanj odpadajočega dela obveznosti (torej nanj odpadajoče polovice) izvršeno iz sredstev proračuna. Sodišče prve stopnje bi zato predlagan dokaz (po predlogu prvega tožnika) moralo izvesti. Druga tožnica je bila svoj del predujma (torej ½) dolžna plačati, saj plačila ni bila oproščena. V kolikor tudi po pravilnem pozivu druga tožnica svojega dela predujma ne bo plačala, bo izvedbo dokaza po njenem predlogu (ne pa tudi po predlogu prvega tožnika) lahko sodišče opustilo. V tej procesni situaciji pa bo, ko bo o zahtevku tožnikov ponovno odločalo, moralo presoditi tudi to, kakšen pomen ima takšno ravnanje druge tožnice na presojo utemeljenosti zahtevka, upoštevajoč, da sta tožnika sospornika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016867
ZVEtL člen 9, 9-2, 18, 18/1, 23, 23/1, 23/1-3, 23a. ZVEtL-1 člen 3, 28, 28/1, 29, 29/1, 57, 57/3. ZEN člen 71, 84, 92. SPZ člen 105. SZ-1 člen 23. ZNP člen 37, 113. ZPP člen 196, 315.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - narok v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - zaslišanje izvedenca - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - pripravljalna opravila sodišča - izvajanje katastrskih vpisov - kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - spremembe vpisov v katastru stavb - pojem stavbe in dela stavbe - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - vmesni sklep - sosporništvo - enotni sosporniki - enotna pravdna stranka - učinek pravdnih dejanj enega od sospornikov na ostale sospornike - pravočasnost pritožbe - dovoljenost pritožbe
Predmet tega postopka je vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z naslovi A. 1, 3 in 5 ter B. 2. Stavba oziroma posamezni deli v stavbi so že vpisani v kataster stavb. Med udeleženci in predlagatelji postopka je sporno, ali je sedanji katastrski vpis stavbe (kot enotne/ene stavbe s štirimi vhodi) pravilen oziroma ali ustreza dejanskemu stanju, ali pa bi se morala obravnavana stavba razdeliti na več ločenih stavb v skladu z določbami ZEN. Še drugače povedano, sporno je, ali gre za eno stavbo, na kateri obstoji enovita etažna lastnina, ali za tri stavbe, na katerih na vsaki posebej obstoji etažna lastnina, ki je stvarnopravno neodvisna od etažne lastnine na preostalih dveh stavbah.
Za rešitev spornega vprašanja je odločilno, kako je dejanska etažna lastnina v relevantnem obdobju nasta(ja)la. Še drugače povedano, „pravilnost“ katastrskega vpisa ni odvisna od ugotovitev izvedencev (ki sta vsak s svojega vidika dopustila obe možnosti), ampak od tega, ali je dejanska etažna lastnina nastala na vsaki stavbi posebej že pred uveljavitvijo SPZ.
ZPP člen 25, 25/1, 46, 46/1, 47, 47/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - določitev krajevno pristojnega sodišča - ugovor krajevne nepristojnosti - pravočasen ugovor - prebivališče toženca - krajevna pristojnost po prebivališču toženca
Ker tožena stranka ob vložitvi predloga za izvršbo ni živela v Radovljici in ji tudi razveljavitveni sklep ljubljanskega izvršilnega sodišča ni bil pravilno vročen, je njen ugovor krajevne pristojnosti po prejemu dopolnitve tožbe še vedno pravočasen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00012842
ZPP člen 8, 66, 67, 70, 70-6, 72, 87, 87/4, 95, 97, 98, 98/1, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. OZ člen 179. ZOdv člen 16.
uveljavljanje procesne kršitve - izločitev sodnika - izključitveni razlog - odklonitveni razlog - delegacija pristojnosti - delegacija iz tehtnih razlogov - zastopanje stranke - odvetniška družba - popolno pooblastilo - zavrnitev dokaznih predlogov - vnaprejšnja dokazna ocena - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - pravica do varstva časti in dobrega imena - pravica do svobode izražanja - članek v medijih - medijska odmevnost - relativna javna oseba - odškodninska odgovornost - davčni dolžnik
Obveščenost o kazenskih postopkih (in o davčnih dolžnikih) je v legitimnem interesu javnosti. Pri osebi, o kateri teče kazenski postopek, gre za osebo, ki je v zvezi s tem “relativno javna“ oseba.
Sodišče prve stopnje bo moralo konkretno soočiti pravico tožene stranke iz 39. člena Ustave RS, da zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska ter drugih oblik javnega obveščanja in izražanja s tožnikovo pravico do varstva časti in dobrega imena v konkretni in obrazloženi presoji, ali je bilo toženkino poročanje v spornih člankih usmerjeno v vprašanja, ki so predmet javnega interesa oziroma javne razprave in ni prešlo na osebno raven, torej odgovoriti na tožnikove trditve o zaničevalnem poročanju o neresničnih in nedokazanih dejstvih.
ZNP člen 118, 118/1, 122, 122/5. SPZ člen 67, 70, 268.
solastnina - razdružitev solastnine - delitev solastnine - način delitve - fizična delitev nepremičnin - dejansko stanje ob izdaji odločbe - upravičen interes za delitev solastne stvari - delitev z izplačilom solastninskih deležev
Sodišče odloča o delitvi nepremičnine po stanju, v kakršnem se nepremičnina nahaja na dan izdaje sklepa sodišča. Pravilno je stališče, da sodišče ne more odločati o stanju, ki ne obstaja v naravi. Zmotno meni pritožba, da bi bilo treba upoštevati, da se v četrti etaži lahko z gradbenimi posegi vzpostavita dve enoti oziroma dve stanovanji in nato dobi vsaka stranka eno. Sodišče pravilno ugotavlja, da med strankami ni soglasja o tem, da bi bila taka gradbena vzpostavitev možna. Če soglasja ni, fizična delitev ni mogoča na način, kot jo želi pritožba, in sicer, da se opravijo gradbena dela za vzpostavitev dveh stanovanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013207
ZEN člen 18. ZPP člen 8.
pravni prednik - kupoprodajna pogodba - družbena lastnina - zemljiškoknjižno dovolilo - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - parcelacija zemljišča - evidentiranje parcelacije - vpis parcelacije v zemljiško knjigo - dokazna ocena
Glede na dejstvo, da tožeča stranka po ugotovitvah sodišča prve stopnje tudi ni uspela dokazati, da je kupila zemljišče, ki v naravi predstavlja parkirišče ob poslovni stavbi, ki ga želi s tožbo pridobiti zase, pa je po oceni pritožbenega sodišča neutemeljeno tudi njeno vztrajanje pri stališču, da ji je prvo toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice.
Posledično tudi ne drži stališče tožeče stranke, da je prvo toženka dvakrat prodala isto zemljišče. Pritožbene trditve, da je sodba še zlasti napačna zato, ker že iz parcelnih številk (ista številka) izhaja, da je bila dvakrat prodana ista parcela, niso utemeljene. Sodna izvedenka je v izvedenskem poročilu razumljivo pojasnila, da so geodeti do leta 2006 v postopkih parcelacije na obstoječih parcelnih številkah spreminjali obliko in velikost parcele, šele ZEN, Uradni list RS 47/2006 je v 18. členu izrecno določil, da se ukinjene parcelne številke ne sme znova uporabiti v postopku parcelacije.
Tožeča stranka ni uspela ovreči dokazne ocene sodišča prve stopnje, da parcelna številka po parcelaciji ni predstavljala zemljišča iz prodajne pogodbe.
ObrZ člen 33, 34, 36, 37, 38. URS člen 2. ZDru-1 člen 14.
izključitev iz članstva - procesna jamstva - kriterij obrazloženosti - kršitev pravice do izjave - članstvo v zbornici
V postopku odločanja o izključitvi iz članstva morajo biti zagotovljena minimalna procesna jamstva, ki so sestavni del vsakega pravno urejenega postopka.
Med minimalne procesne standarde spada tudi pravica prizadete osebe (obdolženca) do izjave oziroma obrambe, ki se v konkretnem primeru povezuje s pravico do pravnega sredstva oziroma ugovora. Sestavni del te pravice je nedvomno obveznost pristojnih organov združenja, da odločitev o izključitvi iz članstva kot najtežji ukrep, ki ga je mogoče izreči le v primeru, ko član grobo krši dobre poslovne običaje ali poslovno moralo, oziroma s svojimi ravnanji škodi ugledu zbornice ali ne izpolnjuje svojih obveznosti in odgovornosti, ustrezno obrazložijo oziroma natančno, konkretno opišejo kršitev, ki jo članu očitajo. Šele v tem primeru je namreč članu dejansko omogočeno, da se izjavi o očitkih oziroma se pred njimi brani.
Toženka oziroma njeni organi po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tožnici v postopku odločanja o njeni izključitvi iz članstva niso zagotovili minimalnih procesnih standardov.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 12, 12/4, 12b, 12b/1. ZPP člen 212.
zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - trditve o pravnoodločilnih dejstvih - blokada poslovnih računov - gotovinsko poslovanje - obremenjenost nepremičnine s hipoteko - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Kadar sodišče ugotovi, da stranka premoženje ima, lahko ugodi predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse le, če prosilec izkaže, da sredstev ne more zagotoviti (npr. prodati zalog in naložb) oziroma jih ne more zagotoviti takoj in v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji odstavek 11. člena ZST-1).
Zatrjevanja tožeče stranke glede naknadno odpadlih odločilnih elementov, zaradi katerih je bila pogodba sklenjena, je zahtevalo presojo sodišča prve stopnje v smeri obstoja podlage (cause) pogodbe skladno z določbo četrtega odstavka 39.člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 39.člena OZ. Če pogodba nima podlage, je nična, podlaga lahko odpade tudi po sklenitvi pogodbe (tretji odstavek 39.člena OZ) in pogodbena stranka lahko uveljavlja ničnost pogodbe.
Določba 76.člena ZUreP-1 je namreč podrobnejšo vsebino Urbanistične pogodbe prepuščala pogodbenim strankam, saj je le na splošni ravni določala njeno vsebino in tako je bilo v konkretnem primeru, kot sta sedaj pravdni stranki s pogodbo tudi določili, da mora tožeča stranka kot investitor predložiti bančno garancijo in sta s tem pogodbeni stranki v okviru prostega urejanja pogodbenih razmerij5 določili obveznost tožeče stranke, ki z zakonom ni bila predpisana.
Ker tožeča stranka bančne garancije ni predložila, sta se pogodbeni stranki smeli dogovoriti, da tožeča stranka namesto zavarovanja z bančno garancijo svojo obveznost izpolni z delnim plačilom komunalnega prispevka in s tem ni odpadla kavza pogodbe, ki je v zgraditvi komunalne opreme za potrebe objektov, ki jih je tožeča stranka gradila kot investitor.
Tožnica je ravnala smotrno in zakonito, ko je po odstopu od pogodb in zasegu vozil nemudoma pristopila k njihovi prodaji. Stranka, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, mora namreč storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je ta kršitev povzročila. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnica pred prodajo pri strokovnjaku naročila cenitev vozil, ob njihovi prodaji pa je nato dosegla celo višjo kupnino od ocenjene vrednosti. Obenem se je s hitro prodajo izognila stroškom hrambe, ki bi nazadnje bremenili toženca. Splošno je znano, da tržna vrednost vozila pada s potekom časa. Nobenega dokaza tudi ni, da bi tožnica s poznejšo prodajo vozil ali s prodajo različnim kupcem lahko iztržila višjo ceno.
ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1. OZ člen 41, 41/1, 86.
pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja - izbrisna tožba - poslovno nesposobna oseba - nerazsodnost - alkoholizem - ničnost pogodbe - dokazovanje - dokaz z izvedencem - pomanjkljivo izvedensko mnenje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zaključek sodbe, da je bilo mnenje jasno, natančno in prepričljivo, ni le neutemeljen, ampak tudi neobrazložen. Zaradi tega je podana kršitev tretjega odstavka 254. člena ZPP. Ker mnenje zato ne daje zanesljive podlage za sklep o nedokazanosti tožbene trditve, da pokojni ob sklenitvi obravnavanih pogodb ni bil razsoden, se pravi, da ni bil sposoben razumeti pomena izjave poslovne volje in njenih pravnih posledic, je zaradi navedene kršitve podan dvom o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Ugotovljena kršitev postopka je torej bistvena v pomenu prvega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012482
OZ člen 39, 122, 346, 837. ZPP člen 5, 7, 243, 285.
posredniška pogodba - prenos pogodbe - pogoji za prenos pogodbe - dopustna podlaga pogodbe - zastaralni rok - trditveno in dokazno breme - negativna dejstva - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - dokazovanje z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje
Ker je tožnik vseskozi zmotno zatrjeval, da negativnega dokaznega bremena ne more nositi, v zvezi s tem je v posebni vlogi celo podal ugovor bistvene kršitve postopka, kjer je prosil sodišče, naj mu v okviru procesnega vodstva odgovori na njegovo vprašanje glede dokazovanja negativnih dejstev, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva s pravdnima strankama odprto razčistiti vprašanje dokaznega bremena. Najprej tako, da bi strankama pojasnilo, katera v posamezni fazi postopka nosi dokazno breme, pa tudi tako, da bi ju pozvalo, da morata za svoje nove trditve predložiti dokazila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012433
ZPP člen 318, 338, 338/2.
zamudna sodba - nevložitev odgovora na tožbo - pasivnost tožene stranke - afirmativna litiskontestacija - priznanje navedb - priznanje dejanskih trditev - nasprotje med razlogi - izpodbijanje zamudne sodbe - najemodajalec kot nelastnik - sklenitev najemne pogodbe
V sistemu afirmativne litiskontestacije se pasivnost tožene stranke ocenjuje kot priznanje dejanskih navedb v tožbi. Vsa dejstva, ki jih je prvostopenjsko sodišče navedlo v zamudni sodbi, izhajajo iz tožbe in ne drži, da je obrazložitev sodbe sama s seboj v nasprotju.
ZPP člen 71, 71/2. ZD člen 126, 127, 127/1, 163, 210, 213, 213/4, 214.
dedna nevrednost - ugotovitev dedne nevrednosti - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - odločanje v pravdnem postopku - meritorno odločanje - pravnomočna odločitev - oporočni dedič - vstopna pravica dediča - izločitev sodnika sodišča druge stopnje - pavšalne in neizkazane navedbe
Med dediči so bila sporna pravno odločilna dejstva, od katerih je odvisno, ali je bil dedič dedno nevreden. Ker v primeru, ko so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, o sporu ne more odločiti zapuščinsko sodišče, je s sklepom prekinilo postopek in zakonite dediče napotilo na pravdo zaradi uveljavljanja dedne nevrednosti.
solidarno poroštvo - oblika poroštvene izjave - stečaj glavnega dolžnika
Kadar se porok zaveže kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost. Tožnik je zato lahko zahteval poplačilo dolga od poroka, neodvisno od tega, da je svojo terjatev priglasil v stečaj, saj je v drugem odstavku 1022. člena OZ določeno, da zmanjšanje obveznosti stečajnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.
sprememba tožbe - sprememba vrednosti spora med postopkom - sprememba pristojnosti - nepristojnost sodišča - vročanje stranki - pravica do izjave stranke
Utemeljen je očitek, da bi moralo sodišče toženi stranki dati možnost, da se o predlagani spremembi tožbe izjavi, in šele po tem ustrezno ravnati glede na 185. člen ZPP.
zavrženje tožbe - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - stroški pravdnega postopka - povrnitev pravdnih stroškov - povrnitev stroškov upniku - prijava terjatve v stečajnem postopku - prijava terjatve iz naslova stroškov postopka v stečajnem postopku - stroški zaradi uveljavljanja terjatve v sodnem postopku - pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov - dolžnost prijave terjatev v stečajnem postopku - neenotna sodna praksa - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - izdaja odločbe
Pritožbeno sodišče se pridružuje mnenju, da terjatev iz naslova pravdnih stroškov nastane z izdajo sodne odločbe, ki odloči o tej terjatvi in njenemu zavezancu. Gre za terjatev v pravdi, ki je bila začeta pred uvedbo stečajnega postopka, a o njej še ni bilo odločeno s sodno odločbo. To torej ni takšna terjatev, za katero drugi odstavek 60. člena ZFPPIPP določa, da jo je treba prijaviti, ker bi sicer prenehala.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - skupni del stavbe - skupni deli stavbe v etažni lastnini - skupna kotlovnica več objektov - litispendenca
Kot je že ugotovilo sodišče prve stopnje načeloma ni ovire, da bi se v istem postopku odločalo o vzpostavitvi etažne lastnine na dveh stavbah, vendar ne v okoliščinah konkretnega primera, ko že teče postopek vzpostavitve etažne lastnine po določbah ZVEtL za drugo stavbo (v kateri se nahaja skupna kotlovnica), ki pa (v času odločanja) še ni (bil) končan.