potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana - ustavitev postopka zavarovanja
Čas, za katerega je bila izdana začasna odredba v obravnavani zadevi, je nedvomno potekel, zato se pritožnik neutemeljeno zavzema, da se postopek zavarovanja ne ustavi in da se v zemljiški knjigi ohrani vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00012397
ZASP člen 74, 74/1, 103, 157. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 357.
kolektivne organizacije - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - male avtorske pravice - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - televizijski program - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - tarifa, ki velja v času nastanka taksne obveznosti - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neobstoj veljavne tarife - pravna praznina - primernost tarife - prekoračitev tožbenega zahtevka
Pritožnica utemeljeno opozarja, da tarifa ne ločuje kabelske retransmisije radijskih in televizijskih programov. Vendar to ne pomeni, da je odločitev napačna, ali celo, da je odločeno mimo zahtevka, pač pa le, da bo prisojeni znesek treba upoštevati v primeru, da bi za isto obdobje tožnik od toženke zahtevah še plačilo za uporabo glasbe za kabelsko retransmisijo TV programov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00013168
ZPP člen 3, 277, 318, 318/1, 318/1-3, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 142, 142/4.
zamudna sodba - delna zamudna sodba - prava zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - odpravljiva nesklepčnost tožbe - kontumacijski postopek - odgovornost staršev - odgovornost staršev za otroka, starejšega od sedem let - krivdna odgovornost staršev
Odgovornost staršev za ravnanje otroka od dopolnjenega 7. leta starosti do polnoletnosti je krivdna (četrti odstavek 142. člena OZ). Trditveno breme glede opustitev staršev je na tožeči stranki, ker pa se krivda staršev domneva, je na njih dokazno breme, da ni bilo opustitve dolžnega ravnanja. Starši ne odgovarjajo namesto odškodninsko odgovornega otroka, temveč njihova odgovornost temelji na lastnih opustitvah. Ker iz v tožbi navedenih dejstev ne izhaja krivdno ravnanje tretjega toženca, predpostavke za izdajo zamudne sodbe iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013717
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 346, 352, 397, 397/2, 405. SPZ člen 48. ZPP člen 5, 153, 153/2, 153/3, 212, 244, 255, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 363.
najemna pogodba - vrnitev vlaganj - pogodbena obveznost - zastaralni roki - tek roka - sklep o določitvi izvedenca - pritožba - razlaga pogodbe - jasno pogodbeno določilo - sporno pogodbeno določilo - pravica do izjave - sodba presenečenja - trditveno in dokazno breme - pravočasno grajanje procesnih kršitev - zavrnitev izvedbe dokaza - plačilo predujma - poziv za plačilo - večosebna deljiva obveznost - brezplačna pravna pomoč
Pri obveznosti plačati predujem gre v konkretnem primeru, ko je sodišče plačilo naložilo obema tožnikoma, za večosebno deljivo obveznost. Zanjo solidarnost ni predpisana, te pa ni ob naložitvi plačila določilo niti sodišče. Ker je bil prvi tožnik z odločbo BPP plačila predujma oproščen, bo plačilo nanj odpadajočega dela obveznosti (torej nanj odpadajoče polovice) izvršeno iz sredstev proračuna. Sodišče prve stopnje bi zato predlagan dokaz (po predlogu prvega tožnika) moralo izvesti. Druga tožnica je bila svoj del predujma (torej ½) dolžna plačati, saj plačila ni bila oproščena. V kolikor tudi po pravilnem pozivu druga tožnica svojega dela predujma ne bo plačala, bo izvedbo dokaza po njenem predlogu (ne pa tudi po predlogu prvega tožnika) lahko sodišče opustilo. V tej procesni situaciji pa bo, ko bo o zahtevku tožnikov ponovno odločalo, moralo presoditi tudi to, kakšen pomen ima takšno ravnanje druge tožnice na presojo utemeljenosti zahtevka, upoštevajoč, da sta tožnika sospornika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014776
KZ-1 člen 204, 204/2, 207, 207/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje roparske tatvine - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih v sodbi - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih
Iz razlogov napadene sodbe ni mogoče jasno razbrati ali je sodišče prve stopnje obdolženko oprostilo obtožbe, ker ni dokazano, da je storila tatvino, ali zato, ker je bila ukradena stvar brez vrednosti (tester), ali zato, ker ni dokazano, da je uporabila silo napram oškodovanki, da bi obdržala ukradeno stvar ali pa celo zato, ker je bila reakcija oškodovanke glede na njeno stanje nosečnosti in vrednost testerja pretirana, ko je skušala na vsak način zadržati obdolženko in je od nje zahtevala, da tester vrne.
zakupnina - cenik - zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče
Sprememba cenika vodi do spremembe končne zakupnine (cena z upoštevanjem faktorjev odstopanja) pri vsaki parceli in končne zakupnine v seznamu za posamezno leto.
Formula izračuna zakupnine ne v pogodbi ne v ceniku ni jasno določena, niti niso jasno določeni parametri v seznamu parcel, kar otežuje preverljivost pravilnosti izračuna zakupnine, ni pa to nemogoče. Na podlagi vsebine pogodbe, skupaj s seznamom in ceniki, je dovolj podatkov, na podlagi katerih se lahko ugotovi pravilen način izračuna zakupnine in se jo določi ter preveri tožnikovo vtoževano ceno zakupnine za posamezno leto.
ZNP člen 118, 118/3. ZVEtL-1 člen 17, 17/2, 17/3-3. ZD člen 34, 34/1.
delitev solastne nepremičnine - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vrnitev darila v zapuščino - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina
Na odločitev v postopku za delitev solastne nepremičnine lahko vpliva odločitev v tožbi, s katero nasprotni udeleženec uveljavlja, da se solastni delež predlagatelja na nepremičnini, ki je tudi predmet razdelitvenega postopka, vrne v zapuščino.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00013167
OZ člen 86. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1. ZVPot člen 22, 22/5, 23, 24, 24/1.
ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - obseg pojasnilne dolžnosti - varstvo potrošnikov - kršitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja
Sodišče prve stopnje bo moralo skrbneje oceniti, ali tožnika na podlagi informacij, ki jima jih je posredovala toženka, res nista mogla oceniti posledic sprememb tečaja CHF v razmerju do EUR oziroma SIT za obseg njunih pogodbenih obveznosti, upoštevaje njuno izobrazbo, kar zlasti velja za tožnika, ki je diplomirani ekonomist. Nadalje bo moralo sodišče natančneje presoditi, ali toženka ob sklepanju pogodbe res ni ravnala v dobri veri. V tem okviru bo moralo oceniti tudi pisni izjavi prič, ki ju izpostavlja pritožba. Predvsem pa se bo moralo podrobneje izreči o tem, ali je prišlo do bistvenega povečanja obveznosti tožnikov in s tem do znatnega neravnotežja v pravicah in obveznostih pogodbenih strank. Nenazadnje bo moralo sodišče prve stopnje pri ponovnem sojenju uporabiti tudi sodno prakso, ki se je v zadnjem času izoblikovala pri obravnavanju tovrstnih zahtevkov potrošnikov iz kreditnih pogodb v tuji valuti. Ni izključeno, da bo zaradi celovite ugotovitve vseh odločilnih dejstev moralo pravdnima strankama dopustiti tudi dopolnitev njunega trditvenega in dokaznega gradiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012399
SPZ člen 48, 48/1. ZTLR člen 25, 25/1. ZNP člen 9, 118, 118/2.
vlaganja solastnikov v nepremičnino - povrnitev vrednosti vlaganj - povečanje solastniškega deleža z vlaganji - obligacijski in stvarnopravni tožbeni zahtevek - pridobitev lastninske pravice z vlaganji v nepremičnino - spor o predmetu delitve in o velikosti deležev - sporna dejstva - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - napotitev na pravdo
V postopku za delitev solastne stvari sodišče odloči o delitvi, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikostih njihovih deležev. V kolikor takšen spor med udeleženci postopka obstoji, sodišče prekine postopek in udeležence napoti na pravdo.
Morebitna vlaganja v solastno nepremičnino v obsegu izdelave dveh škarp in cestišča ne morejo vplivati na spremembo pravne pripadnosti nepremičnine. Z opisanimi vlaganji se pridobi le obligacijski zahtevek, ne pa večjega solastniškega deleža na nepremičninah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013207
ZEN člen 18. ZPP člen 8.
pravni prednik - kupoprodajna pogodba - družbena lastnina - zemljiškoknjižno dovolilo - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - parcelacija zemljišča - evidentiranje parcelacije - vpis parcelacije v zemljiško knjigo - dokazna ocena
Glede na dejstvo, da tožeča stranka po ugotovitvah sodišča prve stopnje tudi ni uspela dokazati, da je kupila zemljišče, ki v naravi predstavlja parkirišče ob poslovni stavbi, ki ga želi s tožbo pridobiti zase, pa je po oceni pritožbenega sodišča neutemeljeno tudi njeno vztrajanje pri stališču, da ji je prvo toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice.
Posledično tudi ne drži stališče tožeče stranke, da je prvo toženka dvakrat prodala isto zemljišče. Pritožbene trditve, da je sodba še zlasti napačna zato, ker že iz parcelnih številk (ista številka) izhaja, da je bila dvakrat prodana ista parcela, niso utemeljene. Sodna izvedenka je v izvedenskem poročilu razumljivo pojasnila, da so geodeti do leta 2006 v postopkih parcelacije na obstoječih parcelnih številkah spreminjali obliko in velikost parcele, šele ZEN, Uradni list RS 47/2006 je v 18. členu izrecno določil, da se ukinjene parcelne številke ne sme znova uporabiti v postopku parcelacije.
Tožeča stranka ni uspela ovreči dokazne ocene sodišča prve stopnje, da parcelna številka po parcelaciji ni predstavljala zemljišča iz prodajne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013051
ZPP člen 8. OZ člen 561, 561/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - neizpolnjevanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - pogoji za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju - delni odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - dokazna ocena
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju gre za trajajoče odplačno in dvostransko obveznostno razmerje. Če preživljalec ne izpolnjuje dogovorjene obveznosti, lahko preživljanec zahteva razvezo pogodbe. Sodna praksa je vzpostavila dva pogoja za razvezo: da gre za pomemben obseg neizpolnjevanja pogodbe oziroma prevzetih obveznosti preživljanja in da je za neizpolnjevanje podana odgovornost prevzemnika premoženja.
Toženec je prevzete obveznosti izpolnjeval v takšnem obsegu, kot mu je bilo to omogočeno, po drugi strani pa je tožnica očitno sprejela takšen sicer omejen obseg izpolnjevanja obveznosti, saj kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tožbe na razvezo pogodbe, dokler ji ni bila delno odvzeta poslovna sposobnost, ni vložila.
nezakonito pridobljen dokaz - sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - pravica do varstva osebnih podatkov - načelo sorazmernosti
Pravilno je preiskovalna sodnica zaključila, da je v obravnavanem primeru potrebno tehtati med pomenom in nevarnostjo kršitve z vidika Š. na eni strani in pravicami oškodovane družbe, v katere je bilo poseženo z več kaznivimi dejanji, storjenimi s strani več oseb ter njenem interesu po učinkoviti zaščiti in varstvu lastnih pravic in premoženja na drugi strani. Poudariti je še potrebno, da je H.P.S. dal pregledati trdi disk v zvezi s kaznivimi dejanji, ki se osumljeni očitajo, z ničemer pa ni dokazano niti izkazano, da so se na računalniku oziroma trdem disku nahajale kakšne vsebine, ki so bile izključno last Š. ter bi jih S. na kakršenkoli način uporabil. Ponovno je potrebno poudariti, da je njegov interes bil v preprečitvi nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj na račun njegove družbe S.M. d.o.o. in je zato povsem utemeljen. Če sta bila trdi disk in prenosnik last Š., se postavlja vprašanje ali je imela od odgovorne osebe dovoljenje, da je na "osebnem" računalniku shranjevala poslovno dokumentacijo družbe G. d.o.o., in sicer pogodbe o poslovnem sodelovanju, kreditne pogodbe, izdane račune itd., vse navedeno pa uporabila za izvrševanje kaznivih dejanj.
Pravilno je zato preiskovalna sodnica ob načelu sorazmernosti ugotovila, da je bil interes H.P.S., ne glede na kršitev pravice do zasebnosti T.Š., močnejši. Pri tem je zlasti potrebno upoštevati višino protipravno pridobljene premoženjske koristi, ki naj bi bila pridobljena zaradi izvrševanja kaznivih dejanj, cilj H.P.S. pa je bil zavarovanje interesov družbe.
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 59, 59/1. ZFPPIPP člen 384.
skupno in posebno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - odgovornost zakoncev za najeto posojilo - najemn in odplačevanje posojila za nakup nepremičnine - obligacijska terjatev - osebni stečaj fizične osebe - stečajna masa v postopku osebnega stečaja
Pravdni stranki sta zakonca, ki sta v zakonski zvezi pridobila stanovanje, ki je po podatkih zemljiške knjige v celoti last toženca. Tožnica je v postopku osebnega stečaja, upraviteljica pa je v zvezi z dolžnostjo, da ugotovi stanje tožničinega premoženja, vložila tožbo, s katero od sodišča zahteva ugotovitev, da stanovanje sodi v skupno premoženje pravdnih strank, z deležem vsakega od njiju do 1/2.
Na nastanek skupnega premoženja in na delež na skupnem premoženju ne vpliva dejstvo, kdo od zakoncev je najel posojilo v zvezi s skupnim premoženjem, niti ne, kdo ga je odplačeval. Morebitna terjatev iz tega naslova je lahko predmet obligacijskega zahtevka. Stanovanje je bilo nedvomno pridobljeno z delom obeh zakoncev v času trajanja zakonske zveze, zato ne gre za posebno premoženje toženca.
izključitev člana iz društva - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - spor iz drugih civilnopravnih razmerij - disciplinski postopek - disciplinski organ - disciplinska odgovornost - pravica do obrambe - pravica do sodnega varstva - odločba disciplinske komisije - obrazložitev odločbe disciplinske komisije - potni stroški odvetnika - izbira odvetnika izven sedeža sodišča - potrebni stroški
Spore o veljavnosti oziroma zakonitosti izključitve člana iz društva je treba uvrstiti med spore iz "drugih civilnopravnih razmerij" iz 1. člena ZPP, o katerih se odloča v pravdnem postopku.
Tožena stranka (društvo) je dolžna v postopkih izključitve članov spoštovati minimalne procesne standarde, ki prizadeti osebi omogočajo enakopravno, učinkovito in pošteno varstvo njenih pravic. Odgovornost člana društva za kršitev obveznosti, ki so predpisane z zakonom ali internim aktom društva, je potrebno ugotavljati v disciplinskem postopku.
ZVEtL-1 člen 19, 24, 27, 57, 57/3. ZPDS člen 6, 7. ZPN člen 7. ZTLR člen 12.
vzpostavitev etažne lastnine - lastništvo posameznega dela stavbe - družbena lastnina - kupoprodajna pogodba - predmet kupoprodajne pogodbe - kletni prostor pod ploščadjo med objekti - stvar izven pravnega prometa - ničnost kupoprodajne pogodbe - zavrnitev predloga stranke - prijava udeležbe - pravni interes - upravnik stavbe v etažni lastnini
Sodišče v postopku po ZVEtL-1 ne rešuje spornih vprašanj niti postopka ne prekinja, pač pa odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1. Če se ti ne nanašajo na sporna vprašanja, odloči v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016867
ZVEtL člen 9, 9-2, 18, 18/1, 23, 23/1, 23/1-3, 23a. ZVEtL-1 člen 3, 28, 28/1, 29, 29/1, 57, 57/3. ZEN člen 71, 84, 92. SPZ člen 105. SZ-1 člen 23. ZNP člen 37, 113. ZPP člen 196, 315.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - narok v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - zaslišanje izvedenca - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - pripravljalna opravila sodišča - izvajanje katastrskih vpisov - kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - spremembe vpisov v katastru stavb - pojem stavbe in dela stavbe - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - vmesni sklep - sosporništvo - enotni sosporniki - enotna pravdna stranka - učinek pravdnih dejanj enega od sospornikov na ostale sospornike - pravočasnost pritožbe - dovoljenost pritožbe
Predmet tega postopka je vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z naslovi A. 1, 3 in 5 ter B. 2. Stavba oziroma posamezni deli v stavbi so že vpisani v kataster stavb. Med udeleženci in predlagatelji postopka je sporno, ali je sedanji katastrski vpis stavbe (kot enotne/ene stavbe s štirimi vhodi) pravilen oziroma ali ustreza dejanskemu stanju, ali pa bi se morala obravnavana stavba razdeliti na več ločenih stavb v skladu z določbami ZEN. Še drugače povedano, sporno je, ali gre za eno stavbo, na kateri obstoji enovita etažna lastnina, ali za tri stavbe, na katerih na vsaki posebej obstoji etažna lastnina, ki je stvarnopravno neodvisna od etažne lastnine na preostalih dveh stavbah.
Za rešitev spornega vprašanja je odločilno, kako je dejanska etažna lastnina v relevantnem obdobju nasta(ja)la. Še drugače povedano, „pravilnost“ katastrskega vpisa ni odvisna od ugotovitev izvedencev (ki sta vsak s svojega vidika dopustila obe možnosti), ampak od tega, ali je dejanska etažna lastnina nastala na vsaki stavbi posebej že pred uveljavitvijo SPZ.
ZPP člen 25, 25/1, 46, 46/1, 47, 47/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - določitev krajevno pristojnega sodišča - ugovor krajevne nepristojnosti - pravočasen ugovor - prebivališče toženca - krajevna pristojnost po prebivališču toženca
Ker tožena stranka ob vložitvi predloga za izvršbo ni živela v Radovljici in ji tudi razveljavitveni sklep ljubljanskega izvršilnega sodišča ni bil pravilno vročen, je njen ugovor krajevne pristojnosti po prejemu dopolnitve tožbe še vedno pravočasen.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00012643
OZ člen 179. ZBPP člen 46.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - opekline - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - pravdni stroški upravičenca do brezplačne pravne pomoči
Tožeča stranka je imela v postopku na prvi stopnji zagotovljeno brezplačno pravno pomoč, zato mora tožena stranka povrniti pravdne stroške v korist proračuna Republike Slovenije (46. člen ZBPP).