ZPP člen 155.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19.
sodba na podlagi pripoznave - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Prva pripravljalna vloga tožnika za postopek ni bila nepotrebna, saj gre za pripravljalni spis, dolg kar 11 strani, v katerem se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v obravnavanem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponavljanje tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da tožnik (med drugim) navaja stališča iz vzorčnega postopka, na (ne)potrebnost pripravljalne vloge ne vpliva. Tožnik je v omenjenem pripravljalnem spisu predlagal tudi dokaze. Zato tožniku ni mogoče odreči povrnitve stroškov za njeno sestavo.
ZFPPIPP člen 342, 342/2, 342/3, 342/4, 343, 343/4.
stroški stečajnega postopka - strošek izbrisa zastavne pravice - predvidljiv strošek - zavezanec za plačilo
Višje sodišče stroške izbrisa zastavnih pravic iz registra neposestnih zastavnih pravic ocenjuje kot povsem običajne stroške, poleg tega pa so bili tudi pričakovani.
Razpravljanje, ali bi bil morebiti tožbeni zahtevek za plačilo teh stroškov utemeljen, je odveč. Ko se kupec zaveže plačati stroške, na obveznost plačila teh stroškov ne vpliva, ali je prodajalec zagotovil bremen prosto nepremičnino.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - razpolaganje s sredstvi - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - trditveno breme - informativni dokaz - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Tožena stranka niti v predlogu za taksno oprostitev niti v dopolnitvi (in tudi ne v pritožbi) ni konkretno in obrazloženo zatrjevala okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da v trenutku nastanka taksne obveznosti s sredstvi ne razpolaga oziroma jih ne more unovčiti brez ogrožanja svoje dejavnosti, zato je sodišče prve stopnje predlog za taksno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo pravilno zavrnilo.
kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - obstoječi dolgovi stranke - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo toženčev mesečni prihodek (invalidsko pokojnino v celotni višini), ne pa tudi njegove dolgove, ki jih mora od mesečnih prejemkov plačevati, saj toženčevi siceršnji dolgovi na odmero višine sodne takse ne morejo vplivati v smislu, da bi se mu zaradi njegovega lastnega zadolževanja sodna taksa posledično zmanjšala.
ZPP člen 11, 207, 208, 208/1, 208/2, 208/3, 279b, 279b/4.
vzorčni postopek - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Prekinjeni postopek se mora nadaljevati, da lahko sodišče sprejme odločitev o glavni stvari. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati pravdnih dejanj (207. člen ZPP). Ker je bil vzorčni postopek pravnomočno končan, ne obstoji več razlog za prekinitev postopka in se ta zato nadaljuje.
ZPP v prvem in drugem odstavku 208. člena določa, kdaj lahko sodišče nadaljuje postopek, ki je bil prekinjen iz določenih razlogov po 205. in 206. členu ZPP, v tretjem odstavku pa predvideva še dodatno možnost, da se lahko v vseh primerih postopek nadaljuje tudi na predlog stranke takoj, ko preneha razlog za prekinitev. Izpodbijani sklep ni nezakonit zaradi kršitve tretjega odstavka 208. člena ZPP, saj ta za nadaljevanje spornega postopka ni relevanten.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 91, 112, 112/1, 112/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - član sveta delavcev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ponujena zaposlitev za delovno mesto receptor ni ustrezna zato, ker se zanjo ne zahteva enaka stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela poslovne tajnice, to je višješolska izobrazba. Za ponujeno delovno mesto se zahteva srednješolska izobrazba. To, da ima tožnica srednješolsko izobrazbo, ni odločilnega pomena. Tudi ni pomembna izpoved priče o tem, da od tožnice v kadrovski službi niso zahtevali predložitve potrdila o višješolskem izobraževanju. Ključno je, da se je za opravljanje dela, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zahtevala višješolska izobrazba, ponujena pa ji je bila zaposlitev, za katero se je zahtevala srednješolska izobrazba.
določenost kaznivega dejanja - procesne predpostavke za pregon - oškodovanec kot tožilec - zavrženje obtožnega predloga - neobrazložena odločba
Kot je znano, je predmet preizkusa po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP kaznivost v obtožbi opisanega dejanja oziroma njegova določenost v kazenskem zakoniku, po 3. točki prvega odstavka 277. člena ZKP pa pogoji ali tako imenovane predpostavke, pod katerimi je dovoljeno storilca kaznivega dejanja preganjati. Predmeta sta po vsebini različna in redko združljiva, saj če v obtožbi opisano dejanje v kazenskem zakoniku ni določeno kot kaznivo, preizkušanje pogojev za pregon storilca nekaznivega dejanja ni smiselno oziroma je notranje protislovno, ker nakazuje, da je v obtožbi opisano dejanje na nek način še vedno kaznivo.
Pritožba utemeljeno opozarja na zmotno uporabo 1. točke Tarifne številke 2312 ZST-1, po kateri je za odmero sodne takse v primeru umika tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo določen količnik 0,70, ne pa odmera v višini 2/3. Od taksne obveznosti za postopek v višini 36,00 EUR (po Tarifni številki 2311 ZST-1 - količnik 2) je tožnica zaradi umika tožbe upravičena do znižanja te taksne obveznosti na 12,60 EUR.
nagrada in stroški izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - plačilo za dodatno delo - zahtevnost izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje
Izvedenec na pritožničine pripombe še ni odgovoril, a to tudi ni bilo mogoče, saj ga prvostopenjsko sodišče k temu ni pozvalo niti mu ni, kot izhaja iz spisa, vročilo pripomb. V domeni prvostopenjskega sodišča je, kako ravna s pripombami na izvedensko mnenje. Lahko zahteva dodatno pojasnilo/dopolnitev mnenja, lahko izvedenca zasliši na naroku, kjer ta na pripombe ustno odgovori, lahko pa jih sodišče samo premosti ob oblikovanju dokazne ocene. Predmet te pritožbene odločitve je le, ali je izvedenec opravil dodatno delo, ki z osnovnim sklepom ni bilo zajeto, in mu zanj pripada nagrada.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - namestitev v varovani oddelek - razlogi za razvrstitev v posebej varovani oddelek - demenca
Kadar gre za sodni ukrep sprejema v varovani oddelek, prostorska stiska posebnih socialnovarstvenih zavodov po ustaljeni sodni praksi ni pravnorelevantna.
veljavnost oporoke - ničnost oporoke - pisna oporoka pred pričama - ugotovitev ničnosti listine - dvom v dokazno oceno - pritožbena obravnava
Smisel oporočnih prič ni samo v tem, da vesta za avtentičnost oporočiteljevega podpisa, temveč da lahko kot priči dogodka na podlagi svojega neposrednega opažanja potrdita tako oporočiteljev podpis kot tudi izjavo, da je podpisani zapis njegova oporoka.
Niti nenasprotovanje zapustnice zapisanemu in prebranemu besedilu, niti slabotno strinjanje oziroma vzgib strinjanja, o katerem je izpovedala priča, ne predstavljata izjave, ki jo zahteva 64. člen ZD za veljavnost pisne oporoke pred pričami.
odreditev pripora - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - priporni razlog begosumnosti
Podan priporni razlog begosumnosti. Sodišče prve stopnje je aktivnosti v zvezi z vročitvijo obtožnice in zaslišanje obeh obdolžencev začelo že 13.9.2017, vendar neuspešno. Da sta obdolženca begosumna kaže tudi okoliščina, da naj bi pred tem na Hrvaškem izvršila enako kaznivo dejanje na enak način kot v obravnavanem primeru in sta bila v tej zvezi obdolženca tudi v priporu. Pritožbeno sodišče drugače od pritožnice ugotavlja, da je sodišče prve stopnje že iz drugih okoliščin, ki jih je navedlo v izpodbijanem sklepu pravilno sklepalo na begosumno nevarnost tega obdolženca, zato sama okoliščina, da naj bi se obdolženec nahajal na Irskem oziroma, da ta informacija ni potrjena, ni odločilna.