KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZGD-1 člen 263, 515. ZSFR člen 1, 10. ZKP člen 257, 371, 371/1, 371/1-11.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - ravnanje vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe - vršilec dolžnosti direktorja - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - naložbena politika - poslovna praksa - obveznice - tveganje - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - postavitev novega izvedenca - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje ne sme kazenske odgovornosti obtoženke presojati predvsem glede na pretekla ravnanja vodstvenih organov, saj način delovanja obtoženkinih predhodnikov nikakor ni merodajen za presojo kazenske odgovornosti obtožene.
Zaključek sodišča prve stopnje, da je za presojo obtoženkinih ravnanj, zlasti njenega subjektivnega odnosa do izvedenih poslov, bistvenega pomena, kakšna je bila dotedanja poslovna praksa, ki se je z leti oblikovala in ki so jo akceptirali tudi nadzorni organi vključno z Vlado RS, je zmoten.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00012511
ZP-1 člen 66, 66/3. ZPrCP člen 8.
zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo - dovoljenost pritožbe - odgovornost lastnika vozila za prekršek - dokazna ocena
7. ZP-1 ne predpisuje posebej vsebine obrazložitve sodbe, s katero sodišče odloči o zahtevi za sodno varstvo (ZSV), iz obstoječe sodne prakse pa glede obsega presoje in obrazložitve sodbe (izdane v postopku odločanja o vloženi ZSV)1 izhaja, da prvostopno sodišče, ki odloča o vloženi ZSV mora ob smiselni uporabi drugega odstavka člena 167 ZP-1 v zvezi s tretjim odstavkom člena 59 ZP-1 oceniti vse relevantne navedbe vložene ZSV. Če tega ne stori, je podana (relativno) bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 167 ZP-1. Zato je v takih položajih potrebno razlikovati med položajem, ko sodišče v sodbi o ZSV ne presodi vseh navedb zahteve in položajem, ko sodba nima razlogov, ki ga kot absolutno bistveno kršitev določb postopka določa 8. točka prvega odstavka člena 155 ZP-1.
stroški stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - stroški pravdnega postopka - stroški odvetniških storitev - plačilo stroškov stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - potrebnost stroškov - koristnost stroškov - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja - nagrada upravitelja
Pri odločanju o soglasju k plačilu stroškov sodišče ne presoja, ali so bili ti stroški potrebni in koristni. Pomembno je le, ali je stečajni upravitelj te storitve naročil pri odvetniku in ali jih je ta opravil. Upravitelj je v predmetni zadevi storitve naročil, s čimer je zavezal stečajnega dolžnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ocena delovne uspešnosti
V obravnavanem primeru bi morala tožena stranka (ki glede na 84. člen ZDR-1 nosi dokazno breme glede obstoja odpovednega razloga) podrobneje obrazložiti vse sestavine formule za izračun tožnikove delovne uspešnosti. Le v tem primeru bi bil namreč mogoč preizkus pravilnosti tožnikove ocene, ki je bila podlaga za podajo izpodbijane odpovedi.
Vloga, s katero je tožnik tožbo umaknil po izpolnitvi zahtevka, je bila sicer potrebna, ker pa gre le za umik tožbe, ne pa za obrazloženo pripravljalno vlogo, ki bi bila v zvezi z umikom tožbe potrebna za postopek v obravnavani zadevi, tožnik ni upravičen do nagrade po 2. točki tar. št. 15 OT v višini 150 točk, ampak le do nagrade v višini 50 točk, v skladu z določbo 4. točke tarifne številke 19 OT, ki določa nagrado v tej višini za dokazne predloge in druge vloge.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročanje predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti v odgovor nasprotni stranki - pravica do izjave v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za razliko od situacije, ko odloča po uradni dolžnosti, mora sodišče v predlagalnem postopku pred odločitvijo seznaniti nasprotno stranko o vloženem predlogu in ji dati možnost, da se izjavi o predlagani razveljavitvi (spremembi) potrdila o pravnomočnosti ali izvršljivosti.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - obstoj delovnega razmerja
Sodna praksa je zavzela stališče, da ko razmerje, za katerega tožnik zatrjuje oziroma navaja, da ima elemente delovnega razmerja, že preneha, lahko uveljavlja sodno varstvo v roku iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, torej v 30 dneh od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice oziroma najkasneje v 30 dneh od prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu. Ta rok se nanaša tudi na zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, ki je neformalno prenehalo (najmanj) z zaključkom opravljanja dela delavca. Tožnik je navajal, da je bil pri toženki zaposlen do 21. 8. 2013, kar pomeni, da je 22. 8. 2013 začel teči 30-dnevni rok, ki pa ga je tožnik zamudil.
pravica do izjave - neprerekana dejstva - dokazovanje odločilnih dejstev
Sodišče prve stopnje je toženki kršilo njeno pravico do izjave oziroma pravico, da se v postopku brani, saj ji je onemogočilo, da dokaže resničnost svojih nasprotnih, že v odgovoru na tožbo podanih trditev s predlaganimi dokazi o nenastanku zavarovalnega primera, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
nagrada in stroški izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - plačilo za dodatno delo - zahtevnost izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje
Izvedenec na pritožničine pripombe še ni odgovoril, a to tudi ni bilo mogoče, saj ga prvostopenjsko sodišče k temu ni pozvalo niti mu ni, kot izhaja iz spisa, vročilo pripomb. V domeni prvostopenjskega sodišča je, kako ravna s pripombami na izvedensko mnenje. Lahko zahteva dodatno pojasnilo/dopolnitev mnenja, lahko izvedenca zasliši na naroku, kjer ta na pripombe ustno odgovori, lahko pa jih sodišče samo premosti ob oblikovanju dokazne ocene. Predmet te pritožbene odločitve je le, ali je izvedenec opravil dodatno delo, ki z osnovnim sklepom ni bilo zajeto, in mu zanj pripada nagrada.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - namestitev v varovani oddelek - razlogi za razvrstitev v posebej varovani oddelek - demenca
Kadar gre za sodni ukrep sprejema v varovani oddelek, prostorska stiska posebnih socialnovarstvenih zavodov po ustaljeni sodni praksi ni pravnorelevantna.
veljavnost oporoke - ničnost oporoke - pisna oporoka pred pričama - ugotovitev ničnosti listine - dvom v dokazno oceno - pritožbena obravnava
Smisel oporočnih prič ni samo v tem, da vesta za avtentičnost oporočiteljevega podpisa, temveč da lahko kot priči dogodka na podlagi svojega neposrednega opažanja potrdita tako oporočiteljev podpis kot tudi izjavo, da je podpisani zapis njegova oporoka.
Niti nenasprotovanje zapustnice zapisanemu in prebranemu besedilu, niti slabotno strinjanje oziroma vzgib strinjanja, o katerem je izpovedala priča, ne predstavljata izjave, ki jo zahteva 64. člen ZD za veljavnost pisne oporoke pred pričami.
odreditev pripora - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - priporni razlog begosumnosti
Podan priporni razlog begosumnosti. Sodišče prve stopnje je aktivnosti v zvezi z vročitvijo obtožnice in zaslišanje obeh obdolžencev začelo že 13.9.2017, vendar neuspešno. Da sta obdolženca begosumna kaže tudi okoliščina, da naj bi pred tem na Hrvaškem izvršila enako kaznivo dejanje na enak način kot v obravnavanem primeru in sta bila v tej zvezi obdolženca tudi v priporu. Pritožbeno sodišče drugače od pritožnice ugotavlja, da je sodišče prve stopnje že iz drugih okoliščin, ki jih je navedlo v izpodbijanem sklepu pravilno sklepalo na begosumno nevarnost tega obdolženca, zato sama okoliščina, da naj bi se obdolženec nahajal na Irskem oziroma, da ta informacija ni potrjena, ni odločilna.