kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja - preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja - obvezen preklic - fakultativni preklic - pozitivna prognoza - priznanje krivde - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev sodne odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - razširjena pogojna obsodba - drugostopenjska razveljavitev sodbe po uradni dolžnosti
Obtoženec je krivdo za očitano kaznivo dejanje priznal. Za ta primer je državni tožilec predlagal izrek pogojne obsodbe, predlagal je tudi kazen, ki naj mu jo sodišče določi v tem okviru in trajanje preizkusne dobe. Obravnavano kaznivo dejanje je obtoženec storil tekom preizkusne dobe in preden je bil obsojen po dveh drugih sodbah, s katerima mu je bila vsakič izrečena pogojna obsodba. Ob sojenju za novo kaznivo dejanje mora sodišče vedno odločati o že prej izrečeni pogojni obsodbi. Določbe o obligatornem ali fakultativnem preklicu pogojne obsodbe je sodišče dolžno upoštevati. Za svojo odločitev mora navesti razloge.
Določba četrtega odstavka 369. člena ZKP sicer dovoljuje predlaganje novih dokazov v pritožbi, vendar pa pri tem zahteva razloge, zakaj niso bili predlagani že prej. Obdolženi v svoji pritožbi takšnih razlogov ni navedel, zato njegovo zavzemanje za soočenje z oškodovankami ne more biti uspešno. ZKP namreč s takšnimi dokaznimi predlogi, kot je obdolženčev, skuša preprečiti prepozne predloge za izvedbo dokazov in s tem zagotoviti koncentracijo dokazovanja pred prvostopenjskim sodiščem, ki je izvedlo glavno obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013141
SPZ člen 48, 48/1, 48/2. OZ člen 3. ZPSPP člen 15. ZPP člen 251, 251/1.
pogodba o najemu poslovnega prostora - preureditev prostorov - pogodbena volja strank - soglasje lastnika za poseg - vrednost vlaganj v nepremičnino - obogatitev
Razlogi sodišča prve stopnje o tem, da je tožena stranka dala tožeči stranki svoje pisno soglasje za preureditev enega prostora v več prostorov s sanitarijami že s samo sklenitvijo pisne Pogodbe, so logični in prepričljivi. Če ji predelave enega v več prostorov s sanitarijami v pisni Pogodbi ne bi dovolila, si v isti Pogodbi ne bi mogla izgovoriti pravice, da ostane izključna lastnica predelanih prostorov.
Iz razlogov izpodbijanega dela sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo uporabo materialno pravne podlage za vrnitev vlaganj na podlagi določb ZPSPP, ker je ugotovilo, da sta se glede vlaganj pravdni stranki dogovorili drugače kot izhaja iz 15. člena tega zakona. Ugotovilo je, da se je tožeča stranka s Pogodbo zavezala opraviti vlaganja v preureditev poslovnega prostora tožene stranke v gostinski lokal in da se pogodbeni stranki s Pogodbo nista dogovorili, da bo vse stroške na koncu krila tožena stranka. Ugotovitve navedenih dejstev tožeča stranka s pritožbo ni uspela izpodbiti, zato po materialnem pravu na podlagi Pogodbe nima pravice zahtevati plačila tržne vrednosti vlaganj v nepremičnino in opremo lokala.
Če določene opreme in inštalacij ni mogoče odstraniti brez poškodovanja prostora, to še ne pomeni, da jih je tožena stranka dolžna sprejeti in za njih plačati. Ker je tožeča stranka pristala na dogovor, da bo po zaključenem najemu vrnila prostore v takem stanju kot jih je prejela, pomeni, da navedene stvari iz prostora lahko odmontira, z demontažo poškodovane prostore pa mora na svoje stroške popraviti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00013892
KZ-1 člen 158, 158/3, 159, 159, 159/1, 159/2, 160, 160/4. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4, 278, 278/1, 282.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - obrekovanje - ugovor zoper zasebno tožbo - zavrženje zasebne tožbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - objektivna žaljivost - utemeljen sum - dokazna ocena - dokaz resnice - namen zaničevanja - pristojnost zunajobravnavnega senata - pristojnosti izvenobravnavnega senata v ugovornem postopku
V določbah 277., 278 in 282. člena ZKP zunajobravnavni senat, kadar odloča o ugovoru zoper zasebno tožbo, nima podlage za zavrženje zasebne tožbe po 4. točki prvega odstavka 277. člena ZKP, kolikor predhodno ni bila opravljena preiskava, prav tako pa se ne sme spuščati v obravnavo dejanskih vprašanj, ki so predmet dokazne ocene razpravljajočega senata ali sodnika na glavni obravnavi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012753
OZ člen 103, 107, 131, 13/1, 132, 1012. ZPP člen 5, 339, 339/2, 3392-8.
odškodninska odgovornost bank - kreditna pogodba - odstop od pogodbe - odpoved kreditne pogodbe - razlogi za odpoved pogodbe - pogodba kot materialno pravo - naknadna sprememba projekta - kršitev pogodbe - nezmožnost izpolnitve - zamuda s plačilom - poroštvena pogodba - poroštvo - porok - ugovor neveljavnosti pogodbe - pomanjkanje elementa protipravnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba presenečenja - pravica do izjave - trditvena podlaga nasprotne stranke - nevezanost sodišča na dokazni sklep - pomanjkanje vzročne zveze
Ker je tožena banka dokazala, da je utemeljeno odstopila od kreditne pogodbe pred iztekom pogodbenega roka zaradi krištve pogodbe na strani kreditojemalca, tožnica ne more uspeti z odškodninskim zahtevkom za plačilo škode, ki naj bi ji kot družbenici kreditojemalca nastala zaradi nerealizacije izgradnje objekta. Tožnica je bila porok pri kreditni pogodbi in družbenica družbe, ki je bila lastnica investitorja pri gradnji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012887
ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1. SPZ člen 88. OZ člen 197.
prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja - zahtevek za plačilo uporabnine - neupravičena obogatitev - odmera za nazaj - postopek za določitev nujne poti - učinek za naprej - predhodna rešitev vprašanja
Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja. Prekinitev postopka ni v dispoziciji strank, temveč sodišča. To se za prekinitev odloči, če oceni, da je smotrna, ker je mogoče na matičnem področju pričakovati, da bo postopek hitro zaključen z učinkom pravnomočnosti.
Postopek za določitev nujne poti ne predstavlja predhodnega vprašanja v zadevi plačila uporabnine kot odmene za preteklo uporabo te nepremičnine. Odločitev, s katero sodišče ustanovi nujno pot, je konstitutivne narave in velja za naprej. Če bo sodišče nujno pot dopustilo, tožnica do nadaljnje odmene, z izjemo tiste, ki jo bo določilo sodišče v sklopu odločitve o nujni poti, ne bo upravičena, ne bo pa s tem izgubila pravice, da terja plačilo uporabnine za nazaj, v primeru, da bi sodišče ugotovilo obstoj tovrstne pravne podlage (neupravičene obogatitve).
določitev nujne poti - pogoji za določitev nujne poti - tehtanje ustavnih pravic - pravica do zasebnosti - pravica do zasebne lastnine - močnejša pravica - predlagatelj postopka - država - ekonomska korist - etažno stanovanje - bivanje v stanovanju - lastnik stanovanja
Ob tehtanju ustavnih pravic je sodišče prve stopnje z določitvijo nujne poti s prehodom čez stanovanje nasprotnega udeleženca nesorazmerno poseglo v njegovo pravico do zasebnosti, zato je odločitev sodišča prve stopnje neutemeljena. Določbe 88. člena SPZ v konkretnem primeru ni mohoče uporabiti.
malomarno zdravljenje - nestrokovno zdravljenje - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Na vprašanje ali bi urolog v bolnišnici X, če bi ob prvem pregledu opravil tudi cistoskopijo, lahko preprečil, da bi rak iz stadija 1 napredoval v stadij 2, izvedenci niso mogli odgovoriti. Sodna praksa je za takšne primere izoblikovala stališče, da je tožnikovemu dokaznemu bremenu zadoščeno, če trdi (in dokaže), da je zdravnikovo opuščeno dolžno ravnanje po svoji naravi takšno, da lahko v pomembnem (nezanemarljivem) deležu prepreči nastanek škode.
zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - vzročna zveza - mejni prag zadostne verjetnosti - smrt zavarovanca - nezgodno zavarovanje - materialno trditveno in dokazno breme - dokazna stiska - dokazovanje z izvedencem
Sodišče ni moglo zanesljivo ugotoviti vzroka smrti zavarovanca, zato je to dejstvo ugotovilo na podlagi dokaznega bremena. Navedeni dokazni mehanizem je uporabilo, ker je zašlo v dokazno stisko, ob tem, da dejstva in dokazi, ki jih navaja sodišče prve stopnje, potrjujejo večjo verjetnost, da je zavarovanec umrl naravne smrti. Neutemeljen je očitek pritožbe, da je sodišče zmotno porazdelilo dokazno breme, saj dokazno breme določa materialno pravo, ki ga je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pravilno uporabilo, ob upoštevanju sodne prakse, ki velja za konkretni primer. Dokazno breme je bilo na tožnicah, ki bi morali z mejnim pragom zadostne verjetnosti, ki presega 50 %, dokazati vzročno zvezo med nezgodo in smrtjo zavarovanca in sicer, da je do smrti zavarovanca prišlo zaradi refleksnega zastoja srca oziroma zaradi delovanja vitla, ki je pri tožniku povzročil refleksni zastoj srca ali druge telesne poškodbe, zaradi katerih je zavarovanec umrl. Teh dejstev tožnici nista dokazali z zadostno stopnjo verjetnosti.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga
Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na neustrezno ravnanje svojega zaposlenega, ki je sicer bil upravičen za prevzem pisanja. Ne drži pritožbena navedba, da je že človeška napaka oziroma zmotljivost sama po sebi upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka ni uveljavljala kakšnega konkretnejšega razloga, zakaj se je delavcu sporna napaka pripetila, kar bi eventualno lahko privedlo do zaključka o upravičenem vzroku za zamudo roka (npr. vpliv tretjih oseb oziroma okoliščin, na katere zaposleni oziroma tožena stranka ne bi mogli imeti vpliva). Za odločitev o konkretnem primeru je pomembno le to, da je razlog za zamudo roka zgolj v sferi tožene stranke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Tožnik je s svojim ravnanjem kršil omejitve iz odločbe ZZZS, po kateri mu je bilo dovoljeno le gibanje v kraju prebivališča, odsotnost od doma pa le ob odhodu na zdravniški pregled ali terapijo. Tudi iz izpovedi tožnikove osebne zdravnice izhaja, da je bil tožniku priporočen sprehod dvakrat dnevno in to zato, da vzdržuje nogo, s katero je imel težave, v kondiciji. Nikakor pa zdravnica s tem ni mislila, da bi tožnik lahko delal v sadovnjaku, prenašal sadje ali drva. Tega mu ni dovolila. Tožnik tako v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika, s tem pa je storil kršitev po 8. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012607
ZPP člen 3, 3/3, 214, 214/2, 287, 287/2, 452, 454, 454/1, 458, 458/1. OZ člen 288, 619.
spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez glavne obravnave - izdaja odločbe brez naroka - dolžnost zahtevati narok - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - odgovor na tožbo - domneva resničnosti - priznanje dejstev - dokaz z zaslišanjem prič
V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, in ki jih je nenazadnje tožeča stranka v dopolnitvi tožbe argumentirano zavrnila, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se štejejo navedbe v dopolnitvi tožbe za resnične oziroma priznane, tako da dejansko stanje med strankama ni sporno. Nadalje je pravilno ugotovilo, da v obravnavani zadevi tudi ni drugih ovir za izdajo odločbe. Pravna teorija in sodna praksa sta si enotni, da mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati, pri čemer ni mogoče šteti, da dokazni predlog za zaslišanje stranke ali priče pomeni takšno zahtevo, saj ni nujno, da bo sodišče dokaznemu predlogu ugodilo. Nesubstanciran dokazni predlog je zato upravičen razlog za zavrnitev dokaznega predloga. Glede na vse zgoraj pojasnjeno so bili v predmetni zadevi izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 454. člena ZPP za izdajo odločbe brez razpisa narok.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00014787
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost
Do nesreče pri delu ni prišlo zato, ker bi tožena stranka aktivno nepravilno ravnala oziroma zato, ker naj bi opustila svoja dolžnostna ravnanja za zagotavljanje varnosti in zdravja delavca pri delu, temveč je bil vzrok nezgode izključno nepazljivo premikanje tožnika po površini ob vozilu pred skladiščem. Površina, na kateri je padel tožnik, je bila ustrezno očiščena in posuta, tožnik je imel ustrezno obutev. Njegov padec je bil izključno posledica njegove premajhne skrbnosti in pazljivosti pri hoji na sporni površini. Zato ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek.
Drugi odstavek 114. člena PKP je določal izplačilo 13. plače v višini mesečne mase zadnje izplačane plače, pod predpostavko, da so bili za izplačilo 13. plače izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 114. člena PKP. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da so bili ti pogoji iz prvega odstavka 114. člena PKP izpolnjeni (saj je nasprotni udeleženec delavcem del te 13. plače za leto 2011 izplačal), je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da je nasprotni udeleženec kršil 114. člen PKP, ker 13. plače ob koncu 2011 ni izplačal v višini, kot jo je določala PKP.
Dejstvo, da je bilo usklajevanje izhodiščnih plač po panožni kolektivni pogodbi urejeno drugače, manj ugodno od usklajevanje po PKP, ne pomeni, da nasprotni udeleženec določbe 111. člena PKP ni bil dolžan spoštovati.
vrnitev zaseženega predmeta - odškodninska odgovornost države - aktivna legitimacija za odškodninsko tožbo - lastnik - pridobitev lastninske pravice na premičnini od nelastnika
Čeprav organi pregona niso ravnali z zaseženim valjarjem povsem pravilno, pritožnik ni upravičen zahtevati odškodnine zanj, ker niti v smislu določila 64. člena SPZ ni postal lastnik spornega valjarja, zato tudi aktivne legitimacije v odškodninski pravdi nima.
neizvedba predlaganih dokazov - kršitev pravice do izjave - dogovor o ari - predpogodba - uporabno dovoljenje
ZPP ne pozna formalnih dokaznih pravil, kljub temu pa je prvo sodišče v zvezi z zatrjevanimi plačili D. H. edino "veljavno" dokazno pomoč pripisalo zgolj bančnim izpiskom, ne da bi izvedlo ostale predlagane dokaze.
Ker prvo sodišče ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka (ob tem sploh ni pojasnilo, zakaj ni zaslišalo prič), in se ni opredelilo do vseh relevantnih trditev tožene stranke, slednji s tem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
izvršba na več sredstev in predmetov izvršbe - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - predlog za omejitev dovoljene izvršbe - omejitev izvršbe - višina terjatve
Dolžnik se zoper tako dovoljeno izvršbo ne more braniti z ugovorom, temveč lahko na podlagi drugega odstavka 34. člena ZIZ le predlaga, da se že dovoljena izvršba opravi tako, da se opravi samo na nekatere že dovoljene predmete izvršbe ali le z nekaterimi sredstvi izvršbe. Iz tega razloga torej ni dopustno vložiti pravnega sredstva ugovora, pač pa je na dolžnikov predlog dopustno že dovoljeno izvršbo le (začasno) omejiti, vendar le pod pogojem, da bodo že dovoljena sredstva izvršbe zadoščala za poplačilo terjatve. Da bi dolžnik v dani situaciji s predlogom iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ uspel, bi moral (glede na navedbe v pritožbi) tudi sam delovati v smeri uspešne izvršbe tako, da bi razkril, katere premičnine ima, koliko so vredne (izvršba se opravlja za terjatev, ki presega 23.000 evrov), kje so in omogočiti čimprejšnjo poplačilo iz njihove vrednosti ali pa jih dejansko predložiti izvršitelju v prodajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013205
OZ člen 105, 110. ZPP člen 8.
javni razpis - pogodba o sofinanciranju - namenska poraba sredstev - rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - dodaten rok za izpolnitev pogodbe - izpolnitev pogodbe - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe zaradi kršitve - kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti - neznaten del obveznosti - neizpolnitev neznatnega dela pogodbene obveznosti - dokazna ocena
Ker je tožnik toženki z opominom dal dodatni rok za izpolnitev Pogodbe, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da rok ni njena bistvena sestavina. Res je bila toženka v času odstopa od Pogodbe v zamudi s predložitvijo uporabnega dovoljenja, vendar pa tudi po presoji pritožbenega sodišča navedena okoliščina (zamuda s predložitvijo uporabnega dovoljenja, ki jo je toženka sanirala maja 2013) odstopa od Pogodbe ne utemeljuje. Sodišče prve stopnje je utemeljenost odstopnega razloga tožnika na tej podlagi zavrnilo iz razloga, ker je toženka navedeno pomanjkljivost v nadaljevanju odpravila, pritožbeno sodišče pa še dodaja, da je navedena dolžnost glede na količino in kvaliteto pogodbenih obvez toženke predstavljala neznaten del pogodbene obveznosti toženke. Odstop od Pogodbe zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti pa ni mogoč (110. člen OZ).
ZDR-1 člen 37, 109, 110, 110/1, 110/1-2.. Pravilnik o spremembi pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (2000) člen 10.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožnici v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi med drugim očitala, da je spornega dne odklonila postrežbo gostij, ki sta 10 minut pred 18.00 uro v restavraciji hoteli popiti kavo, da je kljub vztrajanju strank vztrajala pri svojem in jima nato ponudila sok, točno ob 18.00 uri pa je od njiju zahtevala, da zapustita lokal. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta gostji sami sedli zunaj, saj je ena izmed njiju kadila. Naročili sta kavo in ko jima je tožnica povedala, da je avtomat za kavo že očiščen in jima je ponudila sok, je ena izmed njiju pristala na sok, druga pa je vztrajala pri kavi. Tožnica je odšla skuhat kavo, potem pa si je ta gostja premislila in je pila sok. Tožnica od njiju ni zahtevala, da ob 18.00 uri zapustita lokal, ampak ju je le obvestila, da se lokal zapre ob 18.00 uri. Takšno tožničino ravnanje ni kršitev 37. člena ZDR-1.
plačilo kredita po razvezi - poplačilo kredita - odplačevanje skupnega dolga po razpadu skupnosti - povračilo izdatkov - sorazmerni del plačila - predhodno vprašanje - delež zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - pravnomočna odločitev - upoštevanje izdatkov - neupravičena obogatitev - denarna terjatev zakonca
Pravnomočnost je negativna procesna predpostavka, na katero pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti. Ni podana ne subjektivna ne objektivna identiteta zahtevka, poleg tega pravnomočen postane zgolj izrek, ne pa razlogi, ki ga utemeljujejo.
Tožnica ne more uspeti z zahtevkom, s katerim od toženca zahteva povračilo sorazmernega deleža odplačanega kredita, saj bi bila s takšnim poplačilom neupravičeno obogatena. Njen večji finančni vložek v skupno premoženje je sodišče namreč že upoštevalo, tako da je na račun slednjega toženec dobil izplačan nižji delež vlaganj, kot bi jih prejel sicer.
Pri ugotavljanju deležev zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev na skupnem premoženju sodišče praviloma ne upošteva poplačila kreditov po razpadu življenjske skupnosti, vendar iz predloženih odločb izhaja, da je sodišče (v drugem postopku) v konkretnem primeru ravnalo drugače. Zato tožbenemu zahtevku tožnice, s katerim od toženca regresira plačilo, ki je bilo njej v korist že upoštevano v drugem postopku, sodišče ne more nuditi pravnega varstva.