CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012608
ZFPPIPP člen 19, 305, 305/1. ZIZ člen 49, 49/1. SPZ člen 11, 11/2, 37, 37/1. ZPP člen 224, 224/4.
ugotovitev obstoja ločitvene pravice - pridobljena zastavna pravica - neobstoj stvari v stečajni masi - ničnost pogodbe - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zavezovalni posel - ničnost zavezovalnega pravnega posla - razpolagalni posel - razveljavitev razpolagalnega pravnega posla - odsvojitev premičnine pred uvedbo stečaja - obseg stečajne mase - bilanca stanja
Ugotovitev ničnosti zavezovalnega posla, sklenjenega med toženo stranko in družbo K. d.o.o., zgolj kot predhodnega vprašanja, brez ustreznega tožbenega zahtevka na razveljavitev razpolagalnega posla skupaj s kondikcijskim zahtevkom, ki mora zajeti tudi drugo pogodbeno stranko, ne zagotavlja ponovnega prenosa stvarnopravnih upravičenj (lastninske pravice) na toženo stranko.
Ker predmetnih premičnin ob začetku stečajnega postopka ni bilo v stečajni masi tožene stranke, je kljub temu, da je na teh tožeča stranka z rubežem v izvršilnem postopku veljavno pridobila zastavno pravico, prenehala njena ločitvena pravica, saj ločitvena pravica na premoženju, ki ni del stečajne mase, ne more obstajati.
Bilanca stanja je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
Dolžnik v postopku izvršbe ne more uveljavljati ugovornega razloga, da predmet izvršbe ni v njegovi lasti.
ZFPPIPP člen 56, 121, 126, 126/1, 126/2, 128, 128/1.
posebna razdelitvena masa - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - družbenik družbe - nedovoljena pritožba - odločanje o pritožbi
Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku družbe pravice do pritožbe zoper sklep o razdelitvi posebne stečajne mase, pomeni, da njegova pritožba ni dovoljena. Nedovoljeno pritožbo zavrže sodišče prve stopnje. Ker nedovoljene pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje, pač pa je spis predložilo v reševanje višjemu sodišču, da odloči o pritožbi, je nedovoljeno pritožbo zavrglo višje sodišče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Pritožba utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da ni pomembno, ali tožena stranka pri pridobivanju fotografskega materiala sodeluje z zunanjimi sodelavci in agencijami. Tožena stranka je namreč trdila, da dela za tožnika ni in ga nikoli niti ni bilo.
Ni nerelevantno pritožbeno opozorilo tožnika, da tožena stranka ni predložila seznama honorarnih sodelavcev, ki zanjo opravljajo fotografsko delo. Dokazno breme je na toženi stranki (84. člen ZDR-1).
določitev nujne poti - pogoji za določitev nujne poti - tehtanje ustavnih pravic - pravica do zasebnosti - pravica do zasebne lastnine - močnejša pravica - predlagatelj postopka - država - ekonomska korist - etažno stanovanje - bivanje v stanovanju - lastnik stanovanja
Ob tehtanju ustavnih pravic je sodišče prve stopnje z določitvijo nujne poti s prehodom čez stanovanje nasprotnega udeleženca nesorazmerno poseglo v njegovo pravico do zasebnosti, zato je odločitev sodišča prve stopnje neutemeljena. Določbe 88. člena SPZ v konkretnem primeru ni mohoče uporabiti.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - vštevanje darila - posredni dokaz
V primeru, ko dediči tako prejem daril, kot na drugi strani trditve, da darila niso bila dana, dokazujejo s posrednimi dokazi, je breme dokazovanja na dedičih, ki zatrjujejo, da so bila darila dana.
malomarno zdravljenje - nestrokovno zdravljenje - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Na vprašanje ali bi urolog v bolnišnici X, če bi ob prvem pregledu opravil tudi cistoskopijo, lahko preprečil, da bi rak iz stadija 1 napredoval v stadij 2, izvedenci niso mogli odgovoriti. Sodna praksa je za takšne primere izoblikovala stališče, da je tožnikovemu dokaznemu bremenu zadoščeno, če trdi (in dokaže), da je zdravnikovo opuščeno dolžno ravnanje po svoji naravi takšno, da lahko v pomembnem (nezanemarljivem) deležu prepreči nastanek škode.
ustna pogodba - podjemna pogodba (pogodba o delu) - pooblastilo za sklenitev pogodbe - pooblaščenec stranke - veljavnost pooblastila - oblika pooblastila - odobritev pravnega posla - učinki zastopanja
Pravdni stranki sta sklenili ustno podjemno pogodbo za popravilo toženkinega vozila, pri čemer je toženka za sklenitev pogodbe pooblastila svojega brata. Za veljavnost pooblastila za sklenitev podjemne pogodbe ni predpisana posebna oblika, saj OZ za sklenitev podjemne pogodbe ne predpisuje pisne oblike, kar pomeni, da je podeljeno ustno pooblastilo toženke za zastopanje veljavno. Ker je bil brat toženke njen pooblaščenec, česar pa tožnica ob sklepanju podjemne pogodbe ni vedela, je sodišče prve stopnje na podlagi določila 70. člena OZ pravilno zaključilo, da je tožnica s tem, ko je tožbeni zahtevek naperila proti toženki, odobrila sklenjeno podjemno pogodbo, ki jo je v imenu in za račun toženke sklenil brat. Čim pa je tožnica odobrila podjemno pogodbo, podjemna pogodba zavezuje toženko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00018588
ZOdv člen 17, 17/1, 17/5. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 14, 15, 16, 17. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1, 2/2, 9, 10, 10/2, 10/3, 10/4. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - nagrada in stroški odvetnika - stroški zastopanja po odvetniku - odvetniški stroški - potni stroški - kilometrina - dejanski potni stroški zaradi prihoda na sodišče - stroški v zvezi z delom - odvetniška storitev - nagrada odvetniku za zastopanje v postopku - davek na dodano vrednost (DDV) - odmera ddv od izdatkov - ddv od nagrade pooblaščenca - exceptio illegalis
Odvetniške stroške v zvezi z opravljenim delom, kot jih opredeljuje prvi odstavek 17. člena ZOdv, gre enačiti z izdatki po 9. členu OT. Do povračila stroškov v celoti je odvetnik upravičen tako po prvem odstavku 17. člena ZOdv kot po drugem odstavku 2. člena OT v povezavi z 9. členom OT, saj peti odstavek 17. člena ZOdv do polovice omejuje le nagrado za delo oziroma odvetniško storitev po prvem odstavku 2. člena OT.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - nekonkretizirane trditve - nedovoljene pritožbene novote
Tožnica ni pojasnila, za kakšen obseg poslovanja v lokalu naj bi šlo, kakšne dohodke je dosegala s poslovanjem v lokalu, kakšna je višina zatrjevane težko nadomestljive škode, zato so bile njene trditve posplošene in niso dosegale zahtevanega standarda trditvenega bremena o nastanku težko nadomestljive škode. Ta pojem je treba restriktivno tolmačiti, glede na to, da gre za regulacijsko začasno odredbo, pri čemer bi morala tožnica pravni standard zatrjevane težko nadomestljive škode napolniti s konkretnimi trditvami, ki so predmet dokazne presoje.
ZDR-1 člen 37, 109, 110, 110/1, 110/1-2.. Pravilnik o spremembi pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (2000) člen 10.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožnici v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi med drugim očitala, da je spornega dne odklonila postrežbo gostij, ki sta 10 minut pred 18.00 uro v restavraciji hoteli popiti kavo, da je kljub vztrajanju strank vztrajala pri svojem in jima nato ponudila sok, točno ob 18.00 uri pa je od njiju zahtevala, da zapustita lokal. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta gostji sami sedli zunaj, saj je ena izmed njiju kadila. Naročili sta kavo in ko jima je tožnica povedala, da je avtomat za kavo že očiščen in jima je ponudila sok, je ena izmed njiju pristala na sok, druga pa je vztrajala pri kavi. Tožnica je odšla skuhat kavo, potem pa si je ta gostja premislila in je pila sok. Tožnica od njiju ni zahtevala, da ob 18.00 uri zapustita lokal, ampak ju je le obvestila, da se lokal zapre ob 18.00 uri. Takšno tožničino ravnanje ni kršitev 37. člena ZDR-1.
lastninjenje - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - odplačna pridobitev nepremičnine
V primeru lastninjenja na podlagi 74. člena ZZad in 14. člena ZSKZ izvedenec ugotavlja odplačnost pridobitve spornih nepremičnin s strani - toženke - zadruge na podlagi 5. člena Navodil o tem, kaj se šteje za dokumentacijo - za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Ur. l. RS, št. 32/92).
stroški odvetniških storitev - odmera pravdnih stroškov - poravnalni narok - narok za glavno obravnavo
Ker prvostopenjsko sodišče poravnalnega naroka ni opravilo, tožena stranka ni upravičenega do stroškov zanj, pač pa le do stroškov za narok za glavno obravnavo, kar ji je prvostopenjsko sodišče tudi priznalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012753
OZ člen 103, 107, 131, 13/1, 132, 1012. ZPP člen 5, 339, 339/2, 3392-8.
odškodninska odgovornost bank - kreditna pogodba - odstop od pogodbe - odpoved kreditne pogodbe - razlogi za odpoved pogodbe - pogodba kot materialno pravo - naknadna sprememba projekta - kršitev pogodbe - nezmožnost izpolnitve - zamuda s plačilom - poroštvena pogodba - poroštvo - porok - ugovor neveljavnosti pogodbe - pomanjkanje elementa protipravnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba presenečenja - pravica do izjave - trditvena podlaga nasprotne stranke - nevezanost sodišča na dokazni sklep - pomanjkanje vzročne zveze
Ker je tožena banka dokazala, da je utemeljeno odstopila od kreditne pogodbe pred iztekom pogodbenega roka zaradi krištve pogodbe na strani kreditojemalca, tožnica ne more uspeti z odškodninskim zahtevkom za plačilo škode, ki naj bi ji kot družbenici kreditojemalca nastala zaradi nerealizacije izgradnje objekta. Tožnica je bila porok pri kreditni pogodbi in družbenica družbe, ki je bila lastnica investitorja pri gradnji.
ZOdv člen 17, 17/1, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1, 2/2, 9. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 14.
odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - zahtevek za povrnitev odvetniških stroškov - plačilo nagrade za opravljeno delo - povračilo stroškov v zvezi z delom - pravilna uporaba materialnega prava - pravilna uporaba odvetniške tarife - davek na dodano vrednost (DDV) - odmera ddv od izdatkov - ddv od nagrade pooblaščenca - stroški zastopanja in DDV - exceptio illegalis
ZOdv v prvem odstavku 17. člena določa, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z delom po odvetniški tarifi. Omejitev v petem odstavku 17. člena ZOdv, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, in ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, upravičen za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi, se nanaša le na odvetnikovo upravičenost do plačila za delo, ne pa tudi do povračila stroškov z zvezi z delom.
Odvetniške stroške v zvezi z opravljenim delom, kot jih opredeljuje prvi odstavek 17. člena ZOdv, gre enačiti z izdatki po 9. členu OT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012887
ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1. SPZ člen 88. OZ člen 197.
prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja - zahtevek za plačilo uporabnine - neupravičena obogatitev - odmera za nazaj - postopek za določitev nujne poti - učinek za naprej - predhodna rešitev vprašanja
Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja. Prekinitev postopka ni v dispoziciji strank, temveč sodišča. To se za prekinitev odloči, če oceni, da je smotrna, ker je mogoče na matičnem področju pričakovati, da bo postopek hitro zaključen z učinkom pravnomočnosti.
Postopek za določitev nujne poti ne predstavlja predhodnega vprašanja v zadevi plačila uporabnine kot odmene za preteklo uporabo te nepremičnine. Odločitev, s katero sodišče ustanovi nujno pot, je konstitutivne narave in velja za naprej. Če bo sodišče nujno pot dopustilo, tožnica do nadaljnje odmene, z izjemo tiste, ki jo bo določilo sodišče v sklopu odločitve o nujni poti, ne bo upravičena, ne bo pa s tem izgubila pravice, da terja plačilo uporabnine za nazaj, v primeru, da bi sodišče ugotovilo obstoj tovrstne pravne podlage (neupravičene obogatitve).
ZDR-1 člen 33, 34, 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 259, 259/3.. ZVDAGA člen 1.. ZVKD-1 člen 3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko že zgolj to, da je tožnik sporno arhivsko gradivo odnesel iz službenih prostorov brez odobritve oziroma dovoljenja tožene stranke, torej v nasprotju z določili hišnega in skladiščnega reda, kaže na namen oziroma naklep odtujitve v smislu znaka kaznivega dejanja. Tudi to, da tožnik gradiva ni vrnil v protore tožene stranke, še ne dokazuje naklepne odtujitve. V dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni zadostne podlage za sklepanje na tožnikov odtujitveni namen, posledično je sodišče zmotno ugotovilo utemeljenost odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Vseeno pa nedovoljeni iznos gradiva ter predvsem nevrnitev gradiva v arhiv nista nerelevantna za presojo odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Četudi tožnik ni imel namena odtujitve spornega gradiva, to še ne pomeni, da s svojim ravnanjem ni kršil delovnih obveznosti. Sodišče prve stopnje sicer izpostavlja le tožnikove pogodbene obveznosti, relevantne pa so tudi temeljne zakonske obveznosti delavca iz 33. člena (opravljanje dela) in 34. člena (upoštevanje delodajalčevih navodil) ZDR-1.
Pritožba neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo presojati in ugotoviti utemeljenosti odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Neutemeljeno poudarja, da se odpoved na navedeno določilo sklicuje le v uvodu ter da ga ni razbrati iz obrazložitve odpovedi. Po drugem odstavku 87. člena ZDR-1 mora delodajalec v odpovedi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Celo če se tožena stranka niti v uvodu odpovedi ne bi sklicevala na 2. alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1, to ne bi pomenilo, da sodišče ne bi smelo ugotoviti utemeljenosti odpovednega razloga po tem določilu.
Pritožba neutemeljeno opozarja na kršeno pravico do zagovora glede odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tako kot v primeru odpovedi, je tudi v primeru pisne seznanitve ključen dejanski opis očitane kršitve, ne pa pravna kvalifikacija. Tudi v pisni seznanitvi je bil tožnik sezanjen z očitkom nedovoljenega iznosa in nahajanjem arhivskega gradiva izven prostorov tožene stranke. Zgolj zato, ker je bila pisna seznanitev širša - da je poudarjala znake kaznivega dejanja, ne pomeni, da je bila tožniku v zvezi z očitki, ki so se pokazali kot ključni za ugotovitev utemeljenosti odpovednega razloga (iznos in založitev – tega tožnik celo v pritožbi ne zanika), kršena pravica do obrambe pred podajo odpovedi.
ZPP člen 108, 408, 408/2, 411, 411/1. ZIZ člen 272.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - nujnost ukrepa - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - nasilje - nejasna vloga - napačno poimenovanje vloge
Začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki so oblika začasne pravne zaščite otrok oz. zavarovanja njihove koristi med pravdnim postopkom. Njihov namen je v olajšanju položaja otroka, ki je tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost odločitve.
ZDR člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - voznik avtobusa
Cena sporne vozovnice je bila 2,30 EUR, potnica je tožniku izročila 2,00 EUR, manjkalo ji je 30 centov. Tožnik ji je vseeno dovolil vožnjo. Karto ji je izdal s 4-minutnim zamikom - zakaj? Po navedbah tožnika zato, ker je potnica takrat našla 30 centov. Po navedbah tožene stranke zato, ker je tožnik takrat zagledal kontrolorja. Tudi če bi slednje držalo, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje, to ni zadostna podlaga za ugotovitev utemeljenosti odpovednega razloga.
Za zakonitost izredne odpovedi mora obstajati zakonski razlog, izpolnjen pa mora biti tudi še dodaten pogoj - da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 109. člena ZDR-1). Sodišče je v zvezi s tem obširno navedlo, kaj vse je tožnik od leta 2009 naredil narobe, pri tem pa je spregledalo, da sta zlasti narava in teža kršitve, na katero se nanaša odpovedni razlog, tisti ključni okoliščini za presojo, ali je navedeni pogoj izpolnjen ali ne. Sicer pa v predmetni zadevi že osnovni pogoj (odpovedni razlog) ni podan.
Izredna odpoved je najstrožja sankcija delodajalca zoper delavca, namenjena za takšne kršitve delovnih obveznosti, ki nalagajo takojšnje prenehanje delovnega razmerja.
Prav tako se tožniku v odpovedi glede 2,00 EUR ne očita odtujitve. Navedeni očitki ne zadostujejo za ugotovitev hujše kršitve delovne obveznosti, posledično pa tudi vprašanje stopnje krivde ni več relevantno.
poslovna goljufija - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - preslepitveni namen
Navedbe v opisu dejanja, da se je obdolženec „dogovoril za sodelovanje oz. posel“ in da je "večkrat obljubljal izplačilo odstotkov provizije ter honorarja in izplačilo odstotkov zaradi tehnološkega transferja“, ob kasnejši neizpolnitvi pogodbenih obveznosti, tudi po presoji pritožbenega sodišča same zase ne zadostujejo za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve. Vsebina in narava teh ravnanj namreč nista takšni, da bi (že) na njuni podlagi bilo mogoče sklepati na obstoj tega zakonskega znaka. V opisu dejanja niso navedena nikakršna dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče zanesljivo sklepati, da je obdolženec s tem, ko se je dogovoril za sodelovanje oz. posel in obljubljal izplačilo odstotkov provizije ter honorarja in izplačilo odstotkov zaradi tehnološkega transferja, preslepil predstavnike oškodovane družbe, kot tudi ne, da je pri tem ravnal s preslepitvenim namenom. Ravnanja, ki se očitajo obdolžencu, so po stališču pritožbenega sodišča samo potrebni, ne pa hkrati tudi že zadostni pogoj za uresničitev zakonskega znaka preslepitve. Za uresničitev (konkretizacijo) znaka preslepitve se v takih primerih (opisov) ravnanj zahteva (bistveno) več. To pa je vedenje oziroma zavest storilca, da kljub danim pogodbenim zavezam in obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. To storilčevo zavest lahko izpeljujemo le iz dejanskih okoliščin, ki zanesljivo in izkustveno kažejo na obstoj zakonskega znaka preslepitve.
S paulijansko tožbo upnik ne uveljavlja izpodbojnega zahtevka proti dolžniku, ampak proti tretjemu (tožencema), s katerim je dolžnik sklenil sporni pravni posel in ki je pridobil korist, ki je nastala z oškodovanjem upnika.
Zahtevek za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj tvorita oblikovalni in dajatveni zahtevek. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je postavljeni tožbeni zahtevek nesklepčen. Dajatveni zahtevek (na dopustitev izvršbe) nastane z ugoditvijo oblikovalnemu zahtevku na izpodbijanje pravnega dejanja, saj ima šele izguba učinka izpodbitega dejanja proti upniku za obveznost tožene stranke dopustiti poplačilo iz premoženja, ki je predmet izpodbitega pravnega dejanja.