ZOdv člen 17, 17/1, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1, 2/2, 9. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 14.
odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - zahtevek za povrnitev odvetniških stroškov - plačilo nagrade za opravljeno delo - povračilo stroškov v zvezi z delom - pravilna uporaba materialnega prava - pravilna uporaba odvetniške tarife - davek na dodano vrednost (DDV) - odmera ddv od izdatkov - ddv od nagrade pooblaščenca - stroški zastopanja in DDV - exceptio illegalis
ZOdv v prvem odstavku 17. člena določa, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z delom po odvetniški tarifi. Omejitev v petem odstavku 17. člena ZOdv, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, in ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, upravičen za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi, se nanaša le na odvetnikovo upravičenost do plačila za delo, ne pa tudi do povračila stroškov z zvezi z delom.
Odvetniške stroške v zvezi z opravljenim delom, kot jih opredeljuje prvi odstavek 17. člena ZOdv, gre enačiti z izdatki po 9. členu OT.
SPZ člen 28, 43. ZTLR člen 28. ODZ paragraf 316, 1460.
pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - uporaba nepremičnine - dobrovernost priposestvovalca - dobrovernost - dobra vera - zaplenjeno premoženje - zemljišče v lasti republike slovenije - pravica uporabe
Posest je dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova.
Zgolj uporaba zemljišča ne predstavlja pravice uporabe, ki bi bila lahko podlaga za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Uporaba tudi ne izkazuje tožnikove dobroverne posesti, ob tem, da se je zavedal, da sta bili obe nepremičnini v letu 1946 zaplenjeni njegovemu staremu očetu, in da tudi nista bili predmet darilne pogodbe, ki jo je tožnik sklenil s svojo pokojno materjo, niti predmet dedovanja po njej.
lastninjenje - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - odplačna pridobitev nepremičnine
V primeru lastninjenja na podlagi 74. člena ZZad in 14. člena ZSKZ izvedenec ugotavlja odplačnost pridobitve spornih nepremičnin s strani - toženke - zadruge na podlagi 5. člena Navodil o tem, kaj se šteje za dokumentacijo - za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Ur. l. RS, št. 32/92).
vrnitev zaplenjenega premoženja - zavezanec za vračilo premoženja - pravno nasledstvo - dejansko vprašanje
Vprašanje verjetno izkazanega pravnega nasledstva je dejansko vprašanje in stvar dokazne ocene.
Zavezanka za vračilo nepremičnine v naravi je tista nasprotna udeleženka, v katere lasti je predmetna nepremičnina. Zemljiškoknjižna zavezanka za vračilo je torej T., družbena lastnina, dejanska zavezanka za vračilo pa njena pravna naslednica T. d.d.
pojasnilna dolžnost banke - obseg pojasnilne dolžnosti - vsebina pojasnilne dolžnosti - kršitev pojasnilne dolžnosti - varstvo potrošnikov - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo vestnosti in poštenja - ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - kredit v CHF - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost
Sodišče prve stopnje se bo moralo v novem sojenju izreči o tem, ali je banka pred sklenitvijo pogodbe tožnico seznanila s posledicami možnih valutnih tveganj, tako da se jih je tožnica zavedala in jih je bila pripravljena sprejeti kot pogodbeni pogoj. Dokazno breme glede izpolnitve te obveznosti je na toženki. Če bo ugotovilo, da tožnica na podlagi informacij, ki ji jih je dala toženka, ni mogla oceniti posledic sprememb tečaja CHF/SIT za obseg njenih pogodbenih obveznosti, bo moralo oceniti, ali je toženka ob sklepanju pogodbe ravnala v dobri veri in ali je podano znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih pogodbenih strank. Morebitna ugotovitev, da se toženka ni pogajala odprto, tako da bi tožnica vedela, da vezanost anuitete na vrednost CHF v primerjavi z domačo valuto ne služi ohranjanju vrednosti denarja, ampak vnaša v pogodbo element tveganja, in da bi vedela, kakšne so posledice tega tveganja za obseg njenih pogodbenih obveznosti, bo predstavljala močan indic, da njeno ravnanje ni bilo skladno z načelom vestnosti in poštenja. V prid zaključku o nepoštenem toženkinem ravnanju bi bila tudi ugotovitev, da je toženka vedela oziroma bi kot strokovnjak lahko vedela, da se tečaj lahko okrepi v taki meri, da kredit ne bo več ugoden v primerjavi s kreditom v EUR. To presojo bo moralo sodišče opraviti glede na trenutek, ko je bila pogodba sklenjena, pri čemer bo moralo upoštevati vse okoliščine, ki bi jih toženka lahko poznala ob sklenitvi pogodbe in ki bi lahko vplivale na njeno poznejše izvajanje. Pri presoji, ali je ob sklenitvi pogodbe obstajalo znatno neravnotežje med položajema pogodbenih strank, bo sodišče prve stopnje moralo oceniti, ali bi se (ob sklenitvi pogodbe predvidljive) posledice spremembe menjalnega tečaja v izrazito večji meri odrazile v tožničini sferi. Nazadnje bo treba ob upoštevanju vseh okoliščin primera presoditi, ali (morebitne) ugotovitve o nepoštenem ravnanju toženke in znatno neravnotežje med pogodbenima položajema tožnikov in toženke narekujejo sklep, da je pogodba nična, in kakšne so pravne posledice take ugotovitve.
ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Tožnik je spornega dne v hladilnici, iz originalne embalaže vzel nekaj kosov zapakirane narezane salame in si jo protipravno prilastil. Pri tem ravnanju ga je zalotila sodelavka, tožnik pa je salamo pospravil v škatlo od čevljev ter se s komisionarskim vozičkom, kamor je dal tudi škatlo od čevljev (v kateri so bili kosi narezane salame) odpeljal stran. S svojim ravnanjem je huje kršil pogodbe oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja (druga alineja 1. odstavka 110. člena ZDR-1). Njegovo ravnanje izpolnjuje tudi vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 1. odstavku 209. člena KZ-1. To kaznivo dejanje stori, kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00014426
OZ člen 131, 148, 148/1. ZFPPod člen 19, 20, 21, 21/4. ZGD-1 člen 8.
odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - spregled pravne osebnosti - zloraba pravne osebe - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo - izbris družbe iz sodnega registra - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po prvem odstavku 148. člena OZ je za ravnanje organa pravne osebe oziroma za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi oziroma upniku, odgovorna le pravna oseba. To velja tudi za toženca v času, ko je deloval kot poslovodja družbe. Toženec zato kot poslovodja družbe za povzročitev škode pri opravljanju funkcije poslovodje ne more osebno odškodninsko odgovarjati tretjim (upnikom odgovorne pravne osebe) na podlagi 131. člena OZ.
S tem, da je bila družba oziroma poslovni delež v njej prodan tretji osebi, še ni mogoče utemeljevati zaključka o zlorabi pravne osebe in spregledu pravne osebnosti, saj odsvojitev poslovnega deleža v gospodarski družbi v ničemer ne vpliva na njeno premoženje, ampak le na lastniško sestavo te družbe, zato njeno premoženje zaradi te prodaje ni zmanjšano.
Pasivno legitimiran v smislu 8. člena ZGD-1 je lahko le družbenik, kar pa toženec v času prodaje poslovnega deleža družbe ni bil in tudi kot poslovodja te družbe ob prodaji ne more biti pasivno legitimiran. Tudi izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije ne more predstavljati oblike zlorabe pravne osebe v smislu 8. člena ZGD-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012887
ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1. SPZ člen 88. OZ člen 197.
prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja - zahtevek za plačilo uporabnine - neupravičena obogatitev - odmera za nazaj - postopek za določitev nujne poti - učinek za naprej - predhodna rešitev vprašanja
Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja. Prekinitev postopka ni v dispoziciji strank, temveč sodišča. To se za prekinitev odloči, če oceni, da je smotrna, ker je mogoče na matičnem področju pričakovati, da bo postopek hitro zaključen z učinkom pravnomočnosti.
Postopek za določitev nujne poti ne predstavlja predhodnega vprašanja v zadevi plačila uporabnine kot odmene za preteklo uporabo te nepremičnine. Odločitev, s katero sodišče ustanovi nujno pot, je konstitutivne narave in velja za naprej. Če bo sodišče nujno pot dopustilo, tožnica do nadaljnje odmene, z izjemo tiste, ki jo bo določilo sodišče v sklopu odločitve o nujni poti, ne bo upravičena, ne bo pa s tem izgubila pravice, da terja plačilo uporabnine za nazaj, v primeru, da bi sodišče ugotovilo obstoj tovrstne pravne podlage (neupravičene obogatitve).
stroški odvetniških storitev - odmera pravdnih stroškov - poravnalni narok - narok za glavno obravnavo
Ker prvostopenjsko sodišče poravnalnega naroka ni opravilo, tožena stranka ni upravičenega do stroškov zanj, pač pa le do stroškov za narok za glavno obravnavo, kar ji je prvostopenjsko sodišče tudi priznalo.
S paulijansko tožbo upnik ne uveljavlja izpodbojnega zahtevka proti dolžniku, ampak proti tretjemu (tožencema), s katerim je dolžnik sklenil sporni pravni posel in ki je pridobil korist, ki je nastala z oškodovanjem upnika.
Zahtevek za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj tvorita oblikovalni in dajatveni zahtevek. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je postavljeni tožbeni zahtevek nesklepčen. Dajatveni zahtevek (na dopustitev izvršbe) nastane z ugoditvijo oblikovalnemu zahtevku na izpodbijanje pravnega dejanja, saj ima šele izguba učinka izpodbitega dejanja proti upniku za obveznost tožene stranke dopustiti poplačilo iz premoženja, ki je predmet izpodbitega pravnega dejanja.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobra vera - lastniška in nelastniška posest - potek priposestvovalne dobe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - pravna narava pogodbe - smrt preživljanca - prehod lastninske pravice
Tožnika s pogodbo dosmrtnem preživljanju v letu 2000, glede na njeno naravo, do trenutka, ko je A. A. umrla (24. 3. 2009), nista imela lastniške posesti, zato je povsem nepomembno, ali sta bila dotlej v dobri veri ali ne. Od tega trenutka do trenutka, ko je bil vpis njune lastninske pravice pravnomočno zavrnjen (5. 2. 2010), pa ni poteklo še niti eno leto od zahtevane desetletne priposestvovalne dobe.
Iz narave pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhaja, da preživljalec premoženje pridobi šele s smrtjo preživljanca. Preživljalec zato kot domnevni priposestvovalec do trenutka, ko preživljanec umre, ne more imeti lastniške posesti. V obravnavanem primeru pa tudi ob najbolj ugodni razlagi tožbenih trditev, da sta imela tožnika pričakovano lastninsko pravico na nepremičninah glede nepremičnega premoženja preživljanke, v zvezi s spornima parcelama ta rok ni mogel pričeti teči prej, preden je ona postala lastnica. To pa se je zgodilo s sklenitvijo menjalne pogodbe 8. 4. 2004. Tudi v tem primeru do trenutka, ko se je pričakovanje tožnikov izjalovilo (5. 2. 2010, ko je bil zavrnjen njun predlog za vpis v zemljiško knjigo), desetletna priposestvovalna doba ni potekla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00018588
ZOdv člen 17, 17/1, 17/5. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 14, 15, 16, 17. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1, 2/2, 9, 10, 10/2, 10/3, 10/4. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - nagrada in stroški odvetnika - stroški zastopanja po odvetniku - odvetniški stroški - potni stroški - kilometrina - dejanski potni stroški zaradi prihoda na sodišče - stroški v zvezi z delom - odvetniška storitev - nagrada odvetniku za zastopanje v postopku - davek na dodano vrednost (DDV) - odmera ddv od izdatkov - ddv od nagrade pooblaščenca - exceptio illegalis
Odvetniške stroške v zvezi z opravljenim delom, kot jih opredeljuje prvi odstavek 17. člena ZOdv, gre enačiti z izdatki po 9. členu OT. Do povračila stroškov v celoti je odvetnik upravičen tako po prvem odstavku 17. člena ZOdv kot po drugem odstavku 2. člena OT v povezavi z 9. členom OT, saj peti odstavek 17. člena ZOdv do polovice omejuje le nagrado za delo oziroma odvetniško storitev po prvem odstavku 2. člena OT.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014079
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/1.. OZ člen 243, 299, 352, 352/3.. ZDR člen 156, 184, 206.. ZDR-1 člen 179, 202.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od prvega dne po zaključku misije, saj mu je takrat nastala škoda oziroma je odškodninska obveznost zapadla v plačilo.
Vrhovno sodišče RS je v omenjeni zadevi v zvezi s tem vprašanjem zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec torej navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni. Zato je tak zahtevek potrebno zavrniti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014204
KZ-1 člen 59, 59/4, 61, 62, 62/2. ZKP člen 506.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - rok za preklic pogojne obsodbe - tek preizkusne dobe - neizpolnitev posebnega pogoja - razlogi za neizpolnitev obveznosti
Iz podatkov izpiska iz kazenske evidence za obsojenca je razvidno, da je, upoštevaje določbo četrtega odstavka 59. člena KZ-1, preizkusna doba, določena v pogojni obsodbi, ki je bila z izpodbijano sodbo preklicana, iztekla dne 4. 6. 2018, torej enoletni rok po poteku preizkusne dobe, v katerem je še mogoče preklicati pogojno obsodbo, izteče šele 4. 6. 2019.
Obsojenčevo ravnanje, da je oškodovani družbi dolg pričel odplačevati šele po uvedbi prvega postopka za preklic pogojne obsodbe in še to s pomočjo tašče, tudi po oceni pritožbenega sodišča potrjuje zaključke sodišča prve stopnje, da obsojenec za izpolnitev obveznosti ni izkazal nobenega truda ter se očitno ni zavedel pomena izrečene mu pogojne obsodbe in dolžnosti povrnitve škode.
ZDR-1 člen 33, 34, 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 259, 259/3.. ZVDAGA člen 1.. ZVKD-1 člen 3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko že zgolj to, da je tožnik sporno arhivsko gradivo odnesel iz službenih prostorov brez odobritve oziroma dovoljenja tožene stranke, torej v nasprotju z določili hišnega in skladiščnega reda, kaže na namen oziroma naklep odtujitve v smislu znaka kaznivega dejanja. Tudi to, da tožnik gradiva ni vrnil v protore tožene stranke, še ne dokazuje naklepne odtujitve. V dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni zadostne podlage za sklepanje na tožnikov odtujitveni namen, posledično je sodišče zmotno ugotovilo utemeljenost odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Vseeno pa nedovoljeni iznos gradiva ter predvsem nevrnitev gradiva v arhiv nista nerelevantna za presojo odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Četudi tožnik ni imel namena odtujitve spornega gradiva, to še ne pomeni, da s svojim ravnanjem ni kršil delovnih obveznosti. Sodišče prve stopnje sicer izpostavlja le tožnikove pogodbene obveznosti, relevantne pa so tudi temeljne zakonske obveznosti delavca iz 33. člena (opravljanje dela) in 34. člena (upoštevanje delodajalčevih navodil) ZDR-1.
Pritožba neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo presojati in ugotoviti utemeljenosti odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Neutemeljeno poudarja, da se odpoved na navedeno določilo sklicuje le v uvodu ter da ga ni razbrati iz obrazložitve odpovedi. Po drugem odstavku 87. člena ZDR-1 mora delodajalec v odpovedi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Celo če se tožena stranka niti v uvodu odpovedi ne bi sklicevala na 2. alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1, to ne bi pomenilo, da sodišče ne bi smelo ugotoviti utemeljenosti odpovednega razloga po tem določilu.
Pritožba neutemeljeno opozarja na kršeno pravico do zagovora glede odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tako kot v primeru odpovedi, je tudi v primeru pisne seznanitve ključen dejanski opis očitane kršitve, ne pa pravna kvalifikacija. Tudi v pisni seznanitvi je bil tožnik sezanjen z očitkom nedovoljenega iznosa in nahajanjem arhivskega gradiva izven prostorov tožene stranke. Zgolj zato, ker je bila pisna seznanitev širša - da je poudarjala znake kaznivega dejanja, ne pomeni, da je bila tožniku v zvezi z očitki, ki so se pokazali kot ključni za ugotovitev utemeljenosti odpovednega razloga (iznos in založitev – tega tožnik celo v pritožbi ne zanika), kršena pravica do obrambe pred podajo odpovedi.
direktna tožba podizvajalca zoper naročnika - javno naročilo gradenj - gradbeni podizvajalec - stečaj glavnega izvajalca - neposredno plačilo podizvajalcem - zakonska cesija
V sodni praksi je enotno sprejeto stališče, da pooblastila glavnega izvajalca naročniku za izvajanje neposrednih plačil ni mogoče umestiti pod pravni institut pogodbe v korist tretjega, kar bi mimo 631. člena OZ utemeljevalo neposredni zahtevek tožeče stranke. Pogoji za utemeljenost neposrednega zahtevka po 631. členu OZ pa so naslednji: 1) obstoj pripoznane dospele terjatve podizvajalca do izvajalca; 2) obstoj dospele terjatve (glavnega) izvajalca do naročnika; 3) koneksnost (povezanost) obeh terjatev in 4) zahteva podizvajalca do naročnika za plačilo njegove terjatve.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/1, 18/4, 43, 43/1.
pritožba - nov postopek - sodna taksa - vštevanje sodne takse
ZST-1 v 4. odstavku 18. člena sicer določa pravilo o vštevanju takse, ki je bila plačana za prejšnji postopek na nižji stopnji. Vendar pa to pravilo velja le za nov postopek pred sodiščem prve stopnje, ne pa za nov pritožbeni postopek pred sodiščem druge stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00013515
ZST-1 člen 19, 19/2, 20, 20/1.. ZPP člen 41.
vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe - sodna taksa
V konkretnem primeru gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, ki temeljijo na različnih pravnih podlagah. Določitev vrednosti zahtevka oz. predmeta v takšnem primeru določa drugi odstavek 41. člena ZPP. Ker ZPP vsebuje določbe o določitvi vrednosti spora pri objektivni kumulaciji zahtevkov, se posamezni zahtevki skladno z določbo 41. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 19. člena ZST-1 ne seštevajo, ampak pri taksni odmeri ohranjajo samostojnost.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Tožnik je s svojim ravnanjem kršil omejitve iz odločbe ZZZS, po kateri mu je bilo dovoljeno le gibanje v kraju prebivališča, odsotnost od doma pa le ob odhodu na zdravniški pregled ali terapijo. Tudi iz izpovedi tožnikove osebne zdravnice izhaja, da je bil tožniku priporočen sprehod dvakrat dnevno in to zato, da vzdržuje nogo, s katero je imel težave, v kondiciji. Nikakor pa zdravnica s tem ni mislila, da bi tožnik lahko delal v sadovnjaku, prenašal sadje ali drva. Tega mu ni dovolila. Tožnik tako v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika, s tem pa je storil kršitev po 8. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.