soodgovornost - negmotna škoda - denarna odškodnina - zmanjšanje odškodnine
Presoja primernosti denarne odškodnine za negmotno škodo za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Pogoji za znižanje odškodnine niso izpolnjeni, saj je bilo s kazensko pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je toženec s tem, ko je tožnika poškodoval, storil kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po členu 53/1 KZS. To kaznivo dejanje pa je mogoče, po navedenem določilu storiti le naklepno.
Častnik - polkovnik nekdanje JLA - ni dejansko živel na ozemlju R Slovenije, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije (1. odst. 40. člena).
lastninska pravica - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini
Za priposestvovanje je bila poleg 20 letne posesti potrebna tudi dobra vera tako po prej veljavnih pravilih civilnega prava, kot po sedanjem 4. odstavku 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ št. 6/80 in 36/90).
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00043
Zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini člen 6.ZOR člen 12, 103.
ničnost prodajne pogodbe za stanovanje
Tožnik ne more uveljavljati ničnosti prodajne pogodbe za stanovanje, če je kot imetnik stanovanjske pravice pri sklenitvi sam sodeloval kot pogodbena stranka, ni pa poskrbel za overjeno izjavo o soglasju, da kupi solastninski delež hkrati tudi njegova izvenzakonska partnerka. Njegovo ravnanje je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja v pravnem prometu (12. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih).
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Potem, ko je bilo predlogu za delegacijo ugodeno in je bilo že določeno drugo stvarno pristojno sodišče, se z umikom tožbe proti enemu od tožencev ne more doseči, da bi se zadeva vrnila v obravnavanje sodišču, ki je bilo krajevno in stvarno pristojno pred odločitvijo o delegaciji.
Trditve, da ima tožnik pred sodiščem, ki je bilo določeno, slabe izkušnje, so le pavšalne, ogled pa se lahko, če bo potreben, opravi tudi po sodniku zaprošenega sodišča.
Ker zakona o deviznem poslovanju posojanja deviz ne v času, ko je nastala obveznost vračila posojila (23.10.1990), ne v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje (3.3.1992) nista več prepovedovala, določilo 395. čl. ZOR za presojo obravnavanega zahtevka ne prihaja v poštev, ali drugače, če ni prepovedi tudi sankcije (395. čl. ZOR) ni več. Ovire za preračun dolgovanega zneska 3000 DEM v tolarsko protivrednost po (prodajnem) tečaju (Ljubljanske banke), ki bo veljal na dan plačila, pa tudi ni v morebitni prepovedi valutne klavzule, saj je ta v določilu 5. čl. Zakona o deviznem poslovanju RS (celo) izrecno dovoljena.
gmotna škoda v primeru smrti - odškodnina za nagrobni spomenik
Tožeča stranka je upravičena do odškodnine za stroške v zvezi s postavitvijo nagrobnega spomenika in to v znesku, ki je potreben za primeren nagrobnik. Primernost se ugotavlja glede na razmere tožeče stranke.
spor o pristojnosti med sodiščem združenega dela in rednim sodiščem
Kadar gre za istočasen postopek po predlogu za določitev odškodnine proti delovni organizaciji in delavcu te organizacije, ki je škodo povzročil, so elementi premoženjskopravne narave procesno podrejeni elementom delovnopravne narave. Za odločanje o sporu proti obema udeležencema je zato pristojno sodišče združenega dela.
revizija - dovoljenost - uporaba poslovnega prostora - ocena vrednosti v tožbi
Presoja (ne)dovoljenosti revizije v sporu o uporabi poslovnega prostora izhajajoč pri tem iz navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi, vloženi 6.7.1989 v znesku (sedaj) 10,00 SIT.
ZPP (1977) člen 23, 23/3. ZPPSL člen 125, 125/3, 127, 127/1, 140, 140/2, 140/3.
stečaj - spor o pristojnosti med rednim sodiščem in sodiščem združenega dela
Redno sodišče je pristojno za odločanje v sporu o tem, do katerega zneska je terjatev delavca, ki jo je stečajni upravitelj priznal, privilegirana terjatev, ki se poravna kot stroški stečajnega postopka, v katerem delu pa je neprivilegirana terjatev, ki se poplača v stečajnem postopku enakopravno z drugimi terjatvami iz stečajne mase; tak spor nima vsebine delovnega spora.
Tožnik, ki ima pravico, da od prevzemnika kmetije zahteva izpolnitev pogodbe, se glede na poslovni namen ob sklepanju te pogodbe (izročevalec je želel, da si tožnik na zemljišču zgradi hišo in reši svoj stanovanjski problem) lahko odpove pravici, da zahteva izpolnitev pogodbe, tudi s kokludentnimi dejanji (hišo si je zgradil drugje).
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - revizija - darilna pogodba - predmet - priposestvovanje - dobrovernost
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je bilo v zapuščinskem postopku po pok. materi pravdnih strank na naroku dne 20.5.1963 v prisotnosti tožnice ugotovljeno, da v zapuščino spada le 1/2 sporne parcele. Ta ugotovitev je bila povzeta v sklep o dedovanju. V popravnem sklepu o dedovanju pa je bila odrejena vknjižba lastninske pravice na tožnico le glede 1/2 sporne parcele. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, se revizijsko sodišče strinja s presojo, da zatrjevana tožničina posest celotne sporne parcele ni bila dobroverna.