ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 17, 17/2. ZSVarPre-E člen 5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - etažno stanovanje
Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev izpodbijane odločbe, sta tožnik in njegova žena solastnika dela stavbe, v katerem prebivata in katerega vrednost je ob uporabi posplošene tržne vrednosti, izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja, 110.562,00 EUR. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje bi moral organ za brezplačno pravno pomoč uporabiti tudi določbo 5. člena ZSVarPre-E, pri tem pa upoštevati tudi ostalo za odločitev o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči relevantno dejansko stanje in materialnopravo podlago.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - načelo enakosti
Namen BPP, izražen v prvem odstavku 1. člena ZBPP, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, je pogojen samo z upoštevanjem socialnega položaja prosilca. Iz navedene določbe torej izrecno izhaja, da je zakonodajalec pravico do sodnega varstva po tem zakonu utemeljil z načelom enakopravnosti, torej enakostjo prosilcev v varstvu njihovih pravic.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odvetnik - fizična oseba
Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu nepravilno ocenila status tožnika kot odvetnika v smislu morebitnega opravljanja gospodarske dejavnosti, ko je prosilca štela kot pravno osebo oziroma nosilca profitne dejavnosti.
ZKme-1 člen 157. Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007???2013 v letih 2011???2013 (2015) člen 13, 13-11, 127b, 127b/2.
V zadevi ni sporno, da je tožnik predpisano nacionalno poklicno kvalifikacijo pridobil po poteku roka iz 11. točke 13. člena Uredbe PRP, zato je odločitev Agencije, da mora vrniti vsa izplačana sredstva, utemeljena na določbi drugega odstavka 127. b člena Uredbe PRP in 57. člena ZKme-1.
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da se kot laik ni zavedal, da že opravljeno izobraževanje (40 urni tečaj za živinorejca) ne zadošča oziroma da ni ustrezno. Iz spisa je razvidno, da je tožnik v prijavi na razpis navedel, da ne izpolnjuje pogojev glede zahtevane izobrazbe ter da bo opravil izobraževanje za nacionalno poklicno kvalifikacijo. To pomeni, da se je zavedal, da mora opraviti prav izobraževanje za ustrezno nacionalno poklicno kvalifikacijo in ne kakršnokoli izobraževanje.
Roki in prekluzije, ki jih določa ZDavP-2 (v 267., 270., 271. in 288. členu), niso materialnopravne določbe, ki bi urejale materialnopravna pravila odmere dohodnine (kar ureja ZDoh-2), temveč urejajo zgolj procesne možnosti in omejitve, ki se nanašajo prav na primere pravočasnega uveljavljanja davčnih obveznosti. Zato te določbe za primer odločanja o obveznosti plačila dohodnine na podlagi vložene davčne napovedi - samoprijave skladno s 63. členom ZDavP-2 niso uporabljive.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prosilec za brezplačno pravno pomoč - odvetnik - gospodarska dejavnost
Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu nepravilno ocenila status tožnika kot odvetnika v smislu morebitnega opravljanja gospodarske dejavnosti, ko je prosilca štela kot pravno osebo oziroma nosilca profitne dejavnosti. Odvetnik je namreč fizična oseba, ki opravlja intelektualne storitve kot svoboden poklic, kot določa Zakon o odvetništvu.
Tožnik v tem upravnem sporu uveljavlja molk organa, ker organ kljub urgencam in pozivom do vložitve tožbe ni odločil o njegovi prošnji za dodelitev BPP. Iz listin v spisu izhaja, da je bilo o predmetni tožnikovi prošnji odločeno z odločbo št. Bpp 2133/2017 z dne 21. 2. 2018. Glede na navedeno tožnik, ki vztraja pri vloženi tožbi, ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje predmetnega upravnega spora, zato je sodišče tožbo zavrglo.
dohodnina - dodatno pokojninsko zavarovanje - drug dohodek - javni uslužbenec
V skladu z določbami ZDoh-2 so z dohodnino obdavčeni vsi dohodki fizične osebe, ne glede na vrsto dohodka in na način izplačila, ki jih je le-ta pridobila v davčnem letu, razen tistih, ki so iz obdavčenja izrecno izvzeti. Kot pravilno ugotavlja že pritožbeni organ, je bila tožnici izplačana odkupna vrednost enot premoženja kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, ki se po določbah ZKDPZJU zagotavlja v skladu z določbami o dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju, ki ga ureja zakon, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje in ne v skladu z ZPSPID, kot se neskladno s podatki upravnih spisov in povsem neizkazano zatrjuje v tožbi. S sklicevanjem na določbo 3. točke 32. člena ZDoh-2, po kateri se dohodnine ne plača (izključno) od odkupne vrednosti, izplačane v skladu z ZPSPID, tožnica že zato ne more biti uspešna.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - pridobitev premoženja ali dohodka
Za odločitev v tej zadevi je relevantna višina tožnikovih mesečnih dohodkov v določenem obdobju (20. člen ZSVarPre), okoliščina, da tožnik iz teh dohodkov že plačuje druge svoje obveznosti, na odločitev ne more vplivati. Glede na ugotovitev tožene stranke, da tožnik v obdobju štirih let od pravnomočnosti odločbe, s katero mu je bila odobrena BPP, ni izpolnjeval finančnih pogojev za odobritev BPP, je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - dvom v prosilčevo identiteto - ugotavljanje istovetnosti prosilca - nevarnost pobega - načelo sorazmernosti
Natisnjena fotografija vozniškega dovoljenja po presoji sodišča ni dokument, ki bi brez vsakršnega dvoma izkazoval tožnikovo identiteto in ne gre za listino, ki bi lahko imela dokazno vrednost javne listine. Pristnosti takšne listine ni mogoče preverjati, saj ne gre za originalni dokument, katerega pristnost lahko potrdi nacionalni forenzični laboratorij. Sedanje stanje tehnike omogoča izdelavo fotomontaž, česar pri predloženi scan/sliki vozniškega dovoljenja tudi z vpogledom na glavni obravnavi ni (bilo) mogoče izključiti in tako še vedno obstaja očiten dvom v identiteto tožnika.
Neutemeljen je tožnikov ugovor, da mu toženka ne bi smela omejiti gibanje ponovno za 3 mesece, saj mu je že bilo omejeno gibanje za obdobje 3 mesecev, za kar se sklicuje na 51. člen ZMZ-1. O tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito z dne 20. 3. 2018 je bilo že pravnomočno odločeno (14. 4. 2018) in sicer je bila tožnikova prošnja zavrnjena kot očitno neutemeljena. Tožnik je nato 9. 5. 2018 vložil prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za mednarodno zaščito. Tako gre v danem primeru za nov postopek in zakonsko predpisana omejitev trajanja ukrepa iz 51. člena ZMZ-1 v predmetni zadevi ni bila prekoračena.
prošnja za mednarodno zaščito - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožena stranka pred izdajo odločbe tožnika ni seznanila s tem, da bo uporabila koncept varne izvorne države. Kljub temu, da je neka država razglašena za varno izvorno državo, lahko vsak prosilec uveljavlja, da zanj osebno tista država ni varna izvorna država. Vendar pa mora biti prosilec predhodno seznanjen s tem, da bo koncept varne izvorne države pri njem uporabljen. To pa v konkretnem primeru pomeni, da bi morala tožena stranka tožnika pred izdajo odločbe seznaniti s tem, da je Vlada Republike Slovenije Alžirijo določila kot varno izvorno državo, pa tudi z okoliščinami, na podlagi katerih je bila Alžirija v Republiki Sloveniji razglašena za varno izvorno državo.
V obravnavanem primeru razlog za zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene iz pete alineje 52. člena ZMZ-1 ni podan. V skladu s tem določilom morata biti za sklep, da se šteje prošnja prosilca kot očitno neutemeljen, izpolnjena dva pogoja, to je, da so prosilčeve navedbe nedosledne, lažne in protislovne ter v nasprotju z dovolj preverjenimi informacijami o izvorni državi iz osme in devete alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona, česar pa tožena stranka sploh ni preverjala.
Pravilnik o vsebini vloge za pridobitev vodnega dovoljenja in o vsebini vloge za pridobitev dovoljenja za raziskavo podzemnih voda (2007) člen 2, 2/2, 2/2-4. ZUP člen 66, 66/2, 67, 67/1, 128, 133, 243. ZV-1 člen 108, 108/9.
vodno dovoljenje - oskrba z vodo - nadomestna odločba - pridobljena predpisana soglasja - zahteva stranke - razširitev zahteve - nepopolna vloga
Toženka se pravilno sklicuje na prvi odstavek 133. člena ZUP, po katerem lahko stranka postavljeni zahtevek razširi ali spremeni (le) do izdaje odločbe na prvi stopnji. Zato je bilo pravilno tudi njeno ravnanje, ko je tožnikov zahtevek, kolikor je bil s pritožbo razširjen, obravnavala kot novo zahtevo za uvedbo postopka in na njeni podlagi uvedla nov, ločen postopek.
Izdaja (nadomestne) odločbe na podlagi 243. člena ZUP že po temeljnem, jezikovnem pomenu zakonskih določb ne pomeni, da bi bil s tem ponovno "odprt" prvotni upravni postopek, temveč nasprotno – izdaja take odločbe je vezana na obravnavo pritožbe, torej smiselno na postopek po izdaji prvostopenjske odločbe.
Toženka je morala za tožnikovo zahtevo za izdajo vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo pomožnih objektov pri teniških igriščih uporabiti Pravilnik o vsebini vloge za pridobitev vodnega dovoljenja in o vsebini vloge za pridobitev dovoljenja za raziskavo podzemnih voda, ki v četrti alineji drugega odstavka 2. člena določa, da mora vloga za pridobitev vodnega dovoljenja vsebovati "zlasti" izjavo lastnika nepremičnine, na kateri je predviden odvzemni objekt. Pri tem gre za izjavo iz tretje alineje devetega odstavka 108. člena ZV-1, da je upravičenec do evidentirane posebne rabe vode pridobil soglasje lastnika zemljišča oziroma objekta, kjer se izvaja evidentirana posebna raba vode. Bistvo te določbe torej ni pridobitev formalne izjave lastnika zemljišča, temveč zagotovilo, da je upravičenec pridobil njegovo soglasje za rabo njegovega zemljišča oziroma objekta.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 390, 408, 408/1, 408/2.
prisilna izterjava davčnega dolga - osebni stečaj - odpust obveznosti - obresti
Odpust obveznosti, sprejet v postopku osebnega stečaja, zajema tudi zamudne obresti, nastale zaradi neplačila prednostnih terjatev. V danem primeru gre za zamudne obresti od terjatev iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost za zasebnike. Zato je tožba tožnice v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, utemeljena.
Pravne posledice stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajne dolžnice (tožnice), ki so nastale do začetka stečajnega postopka. V danem primeru pa je bil nad tožnico 5. 6. 2013 začet postopek osebnega stečaja, ki je bil pravnomočno končan 23. 2. 2017. Odpust obveznosti prav tako učinkuje na vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka. Obveznosti iz naslova stroškov (izdaje sklepov o davčni izvršbi z dne 21. 4. 2017, 18. 12. 2013 in 19. 12. 2013) pa so nesporno nastale po začetku stečajnega postopka (5. 6. 2013) in nanje predmetni sklep o odpust obveznosti po presoji sodišča ne vpliva.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - zahtevek na vrnitev
Načelo primarnosti vračanja v naravi pomeni za organ, da ugotovi, kdo je lastnik nepremičnine, oziroma kdo bi bil v denacionalizacijski zadevi upravičen vrniti nepremičnino v naravi.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - razpisni pogoji za prijavitelja
Tožeča stranka za prijavitelja na omenjeni Javni razpis ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev. Iz besedila Javnega razpisa, to je iz prvega odstavka točke 3.2., sicer res ne sledi izrecno, da se lahko prijavi na razpis samo nosilec raziskovalnega programa, je pa to po presoji sodišča v zadostni meri razvidno iz določb Pravilnika in iz logike ter sobesedila Javnega razpisa, kot to obrazlaga tožena stranka v odgovoru na tožbo in v pripravljalni vlogi. Pri tem se utemeljeno sklicuje zlasti na točko 3.3. Javnega razpisa, po kateri se zahteva, da je raziskovalec vključen v programsko skupino pri prijavitelju, na programsko skupino in s tem na prijavitelja pa so vezani tudi njegova zaposlitev ter merila za ocenjevanje v fazi izbora in preverjanja uspešnosti izvedbe projekta (prvi odstavek točke 3.3. razpisa). Enako - da je prijavitelj lahko le matična RO, izhaja tudi iz vprašanj in odgovorov, ki jih je tožena stranka objavila na spletnih straneh in za katere se skladno s podatki spisov ugotavlja, da so bili objavljeni pred zaključkom Javnega razpisa in da so torej prijavitelji vloge lahko pripravili skladno z dodatnimi pojasnili.
ZDDPO-2 člen 16, 16/1, 16/1-2, 16/5, 70, 74, 74/1, 74/1-7. ZDavP-2 člen 68, 68/5, 382, 382/1, 382/5. Pravilnik o transfernih cenah (2006) člen 21.
davek od dohodkov pravnih oseb - povezane družbe - transferne cene - ocena davčne osnove - neodvisno tržno načelo - prikrito izplačilo dobička
Ker tožnik v postopku, katerega namen je bil, da se preveri, ali so cene med povezanimi osebami v skladu s t. i. neodvisnim tržnim načelom, ni zagotovil dokumentacije, iz katere bi bila razvidna primerjava dodatka na stroške v povezani transakciji z dodatkom na stroške v primerljivih nepovezanih transakcijah, se je tožnik strinjal z davčnim organom, da se uporabi metoda stopnje čistega dobička. Po ugotovitvi, da uporaba metode dodatka na stroške v konkretnem primeru ni uporabljiva, se je davčni organ odločil za uporabo metode stopnje čistega dobička. Tudi pri uporabi te metode je dal tožniku možnost sodelovanja v postopku. Tožniku je dal usmeritve glede avtomatičnega dela iskanja pri pripravi primerjalne analize, ko je ocenil, da tožnikova primerjalna analiza ni ustrezna. Tožnik pa navedenim usmeritvam ni sledil. Zato je davčni organ imel podlago, da je na podlagi 68. člena ZDavP-2 davčno osnovo ugotovil z oceno.
S tako imenovano primarno prilagoditvijo še vedno ni bilo vzpostavljeno takšno stanje, kot bi bilo, če bi se transakcije odvijale po neodvisnem tržnem načelu. Zato je davčni organ pravilno opravil še sekundarno prilagoditev v obliki prikritega izplačila dobička.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Preučitev pravnega položaja, predpisov in seznanitev s pravnimi sredstvi predpostavlja, da obstaja neko pravno vprašanje, za razjasnitev katerega je potrebno pravno znanje in o katerem je mogoče podati pravno mnenje o njegovih možnih pravnih rešitvah. Ne gre pa za pravno svetovanje v primeru, ko takšnega, pravnega vprašanja ni, ampak obstaja zgolj dejanska ovira za realizacijo pravice.
V konkretnem primeru je podana zgolj dejanska ovira za to, da bi tožnik, ki trdi, da je lastnik uskladiščenih stvari, prišel do njih. Zato pri tožnikovi prošnji ne gre za pravno vprašanje oziroma pravno svetovanje po prvem odstavku 26. člena ZBPP, za katerega bi bila potrebna brezplačna pravna pomoč.
igre na srečo - spletne igre na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - ponudnik dostopa do interneta - primernost in sorazmernost ukrepa
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS dopuščajo, nasprotna stranka pa ni podala nobenih navedb oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - reklamni pano - odstranitev reklamnih panojev - lokacijska informacija
Lokacijska informacija ne predstavlja odločbe o dovolitvi nameravane gradnje. Gre za potrdilo (179. člen ZUP v zvezi z 80. členom ZUreP-1), ki ga izda pristojni upravni organ, o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco. Zato ni mogoče pritrditi tožniku, da je že s pridobitvijo navedenega potrdila (in po njegovem mnenju tudi izpolnitve zahtev in pogojev, ki iz njega izhajajo) zadostil pogojem, ki jih za legalnost gradnje določa (oziroma jih je v času postavitve panoja določal) ZGO-1.
Sodišče se ne strinja, da je oglasni pano šteti za turistično obeležje oziroma turistično oznako. Iz podatkov spisa je namreč nedvomno razvidno, da gre za pano (v velikosti 15,00 m x 6,00 m, torej površine 90 m2, postavljen na kovinskem nosilcu, točkovno temeljen in priklopljen na elektriko), ki reklamira izdelek določene blagovne znamke. Že po naravi stvari zato ni mogoče šteti, da gre za turistično obeležje ali turistično oznako.
V konkretnem primeru gre za spor premoženjskopravne narave, ne pa za upravni spor, v katerem Upravno sodišče presoja zakonitost dokončnih upravnih aktov. Za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih pa so pristojna sodišča splošne pristojnosti, konkretno Okrožno sodišče v Ljubljani. Vrednost spornega predmeta namreč presega 20.000 EUR, Ljubljana pa je kraj, ki je vpisan v register poslovnih subjektov in je kraj organa upravljanja tožene stranke, zato se po njem ravna krajevna pristojnost za tožbe, vložene zoper Republiko Slovenijo.