nepopolna tožba - obvezna sestavina tožbe - poziv k dopolnitvi tožbe tožbe - zavrženje tožbe
V predmetni zadevi je tožnica vložila tožbo v upravnem sporu, iz katere pa ni razvidno, kakšna je odločitev, ki jo izpodbija (iz tožbe ni razvidno, kaj se ji nalaga oziroma kaj se od nje zahteva), ne zakaj toži. Iz tožbe tako ni razvidno, zakaj se z izpodbijano odločitvijo ne strinja, tožnica pa tudi ne navaja, kako in v čem se naj izpodbijani akt odpravi. Tožnica izpodbijanega akta tožbi tudi ni priložila.
Drugostopni organ na pritožbeno navedbo v zvezi z obračunom zamudnih obresti v svoji odločbi ni odgovoril, glede na podatke spisa in obrazložitev obrestnega dela odločitve v prvostopni odločbi pa v tem delu le-te ni mogoče preizkusiti. V zvezi s tem se namreč v spisu nahaja le izpis odprtih postavk za tožečo stranko, v katerem je navedeno več zneskov z različnimi datumi zapadlosti, s tem pa pravilnosti izračuna zamudnih obresti ni mogoče preizkusiti. Tako tudi ni mogoče odgovoriti na vprašanje, zakaj je izračun obresti po programu FURS za izračun obresti drugačen od izračuna stranke.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanci za plačilo - dejanska raba - kataster stavb - cerkve in druge verske skupnosti
Ker je bila v katastru stavb v času izdaje izpodbijane odločbe dejanska raba stavbe opredeljena kot stanovanjska, je FURS ravnal pravilno, ko je tožniku za omenjeno stavbo odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Iz podatkov katastra stavb namreč izhaja, da je stavba v pretežni meri namenjena stanovanjski dejavnosti in torej ne verski dejavnosti verskih skupnosti.
ZDoh-2 člen 18, 18-1. ZDavP-2 člen 59, 59/4, 74, 74/3. ZDDPO-2 člen 29. ZDDV-1 člen 82, 82-6.
davek od dohodkov pravnih oseb - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - fiktivni računi - navidezni (aplikacijski) posli
Pogodbe o poslovnem sodelovanju in na njihovi podlagi izstavljene fakture za storitve, ki niso bile plačane, ker dejansko tudi niso bile opravljene, so predstavljale zgolj podlago za izpeljavo pogodbe o konverziji terjatev, s katero je E.E. konvertirala in torej pridobila poslovni delež v višini 150.057,00 EUR (tožnica je torej E.E. brezplačno omogočila vknjižbo deleža), ki se obravnava kot prejemek fizične osebe, obdavčen z dohodnino. S tem pa je tudi povsem jasno zapisano, kateri je bil tisti realni pravni posel, ki je merodajen za obdavčenje in ne drži, kot to očita tožba v zvezi z obdavčitvijo z dohodnino, da naj realni pravni posli ne bi bili jasni, fiktivni posli pa ne morejo biti predmet obdavčitve.
Drugostopenjski organ se je v zvezi z izpodbijano odločitvijo dodatno skliceval na drugi odstavek 87. člena ZDavP-2, po katerem o odlogu davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper odmerno odločbo davčni organ odloči izključno uradoma in ne na zahtevo stranke. Po navedenem tožnik nima pravice vložiti vloge za odložitev davčne izvršbe, zato je pravilna podlaga za sprejem izpodbijane odločitve določba drugega odstavka 87. člena ZDavP-2 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, v skladu s katero organ zavrže zahtevo, če vlagatelj v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka postopka.
Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 47. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007???2013 v letih 2010???2014 (2013) člen 14.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zavrnitev zahtevka - višja sila
V primeru, kakršen je obravnavani, ko je upravičenec Agencijo v letu nastanka naravne nesreče pravočasno obvestil o višji sili in je njen obstoj tudi ustrezno dokazal, posledice nesreče pa so se kazale tudi v naslednjem letu, se neizpolnjevanje zahtevanih pogojev upravičencu tudi v letu, ki sledi, ne sme šteti za kršitev obveznosti.
zavrženje pritožbe - načelo zaslišanja strank - pooblastilo za zastopanje
Po mnenju sodišča niso bili dani pogoji, da je tožena stranka pritožbo zavrgla, ne da bi dala tožnici prej možnost, da se izjasni do zapisnika, na katerem temelji izpodbijani akt. Tako pa se šele v upravnem sporu razčiščuje dejansko stanje, ki bi moralo biti v celoti ugotovljeno že v upravnem postopku.
Tožena stranka, če je dvomila v pristnost pooblastila, bi morala zahtevati overjeno pooblastilo ali pa povabiti tožnico in odvetnico, da bi se razčistil dvom o pristnosti pooblastila.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - dokazi in dokazovanje - poziv za predložitev dokazov
Četrta alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP prosilcu nalaga, da v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navede podatke o zadevi, torej opiše oziroma navede dejstva in okoliščine v zvezi z zadevo, za katero želi doseči dodelitev brezplačne pravne pomoči. To pa ne pomeni, da kot obvezna sestavina prošnje (brez katere prošnje ni mogoče obravnavati) štejejo tudi dokazi, s katerimi prosilec dokazuje oziroma izkazuje svoje trditve v zadevi, za katero želi brezplačno pravno pomoč. Če je organ za brezplačno pravno pomoč ocenil, da podatki, s katerimi razpolaga, ne zadostujejo za presojo utemeljenosti prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne bi smel postopati po 67. členu ZUP, ki določa ravnanje, ko gre za (formalno) nepopolno vlogo, ampak po 140. členu ZUP. Ta v drugem odstavku določa, da mora stranka (če ne gre za splošno znana dejstva), za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če stranka tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek.
Sklep o davčni izvršbi temelji na odločbi A., ki je postala izvršljiva dne 25. 7. 2010. Ker je A. ugotovil zastaranje pravice do izterjave obveznosti (za odprte terjatve do dne 31. 7. 2006), je vložil delni umik, prvostopenjski organ pa izdal izpodbijani sklep. Na podlagi 155. člena ZDavP-2 namreč davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, med drugim, če je pravica do davčne izvršbe zastarala, in s sklepom o ustavitvi davčne izvršbe odpravi oziroma razveljavi že izvršena dejanja v postopku davčne izvršbe.
Tožba je zaradi nezadostne obrazložitve utemeljena v delu, ki se nanaša na plačilo zamudnih obresti. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka le-te dolžna plačati v določeni višini, pri čemer je v obrazložitvi navedeno le, da so te obračunane v skladu z ZDavP-2, in sicer do vključno določenega dne.
ZJAKRS člen 8. Pravilnik o strokovnih komisijah Javne agencije za knjigo Republike Slovenije člen 3.
javni razpis - razpisna merila - strokovna komisija
Pravilnik o strokovnih komisijah JAK glede sestave strokovnih komisij s področja leposlovja in humanistike določa le, da mora komisija vključevati strokovnjaka za otroško in mladinsko literaturo ter strokovnjaka za humanistiko. Da strokovna komisija ne bi bila sestavljena v skladu z navedeno določbo, pa tožeča stranka v tožbi ne zatrjuje. Glede na navedeno ugovor tožeče stranke, da nobeden od članov komisije ni strokovnjak za področje risoromanov, tako z vidika pravilnosti sestave strokovne komisije, ni relevanten. Izven navedenega vidika pa se sodišče v okviru presoje zakonitosti odločitve o zavrnitvi vloge za sofinanciranje ne more spuščati v oceno primernosti oziroma strokovnosti posameznih članov strokovne komisije, saj je v pristojnosti JAK koga izmed uglednih avtorjev ali strokovnjakov, ki delujejo na področju knjige, bo imenovala v svoje strokovno telo.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1. ZDoh-2 člen 99, 102.
davek iz dobička od kapitala - vrednost kapitala ob odsvojitvi - predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - nov dokaz - aneks
V pogledu obnove oziroma v pogledu ugotavljanja, ali gre za nova dejstva in dokaze, je relevantna vrednost kapitala ob odsvojitvi, kakršna je bila ob izdaji odmerne odločbe. Pri čemer se po določbah 99. člena ZDoh-2 za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala ob odsvojitvi, za čas odsvojitve pa se v skladu s 102. členom istega zakona šteje datum sklenitve pogodbe, kar je bilo z ozirom na sklenjeno prodajno pogodbo oboje pravilno upoštevano pri izdaji odmerne odločbe, to je dne 20. 12. 2013. Aneksa št. 1 in št. 2, sta bila po nespornih podatkih upravnih spisov sklenjena v letu 2014, kar pomeni da nista mogla biti uporabljena v odmernem postopku, in da torej nista nov dokaz sama po sebi. Obenem pa, tudi ne izkazujeta takšnih novih dejstev, ki bi bila lahko upoštevana že ob izdaji odmerne odločbe, saj se stranki v obeh aneksih sklicujeta na spremenjene okoliščine, ki so nastale v letu 2013. Sklicujeta se torej na okoliščine, ki so nastale po sklenitvi pogodbe, takšnih okoliščin pa z ozirom na določbe ZDoh-2, po katerih se pri odmeri dohodnine od dobička upošteva vrednost kapitala, kakršna je bila ob odsvojitvi, ni mogoče upoštevati pri odmeri.
Očitno je, da je tožnik izvorno državo zapustil zaradi ekonomskih razlogov. Po določilih 20. in 28. člena Zakona o mednarodni zaščiti ekonomska situacija prosilca ni pravno relevantna okoliščina za mednarodno zaščito. Iz 3. člena EKČP in prakse ESČP ne izhaja, da bi se štelo kot ponižujoče ravnanje to, če države zavrnejo prošnjo za mednarodno zaščito, ker prosilec zatrjuje, da so v izvorni državi slabe ekonomske razmere. Ker je tožnikova izvorna država z Odlokom Vlade o določitvi seznama varnih držav razglašena za varno izvorno državo (tretji odstavek 61. člena ZMZ-1), tožnik pa ni ne ob vložitvi prošnje, niti na osebnem razgovoru navedel nobene individualne okoliščine, ki bi v konkretnem primeru kakorkoli omajala uporabo koncepta varne države iz 1. odstavka 62. člena ZMZ-1, je torej njegova prošnja očitno neutemeljena tudi iz tega razloga. Temu, da Alžirija ne bi bila varna država, pa tožnik tudi v tožbi niti ni oporekal.
Do 4. 4. 2015 veljaven 46. člen ZBPP, ki ga je v zvezi z 29. členom ZBPP-C treba uporabiti v predmetni zadevi, določa, da terjatev stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči - proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče presodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika. Predlog za izterjavo terjatev izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Pri tem se odločba, s katero sodišče odloči o stroških, šteje za izvršilni naslov.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje
Obče je znano, da so mednarodne konference ali kongresi pomembni dogodki, običajno znani širši strokovni, včasih pa tudi laični javnosti, njihov pomen in vsebino pa določajo prav nastopajoči predavatelji, ki tam predstavijo svoje referate in so iz tega razloga navedeni v programih takih konferenc z imeni in priimki, temo referata, navedbo institucije, iz katere prihajajo, ter časom in lokacijo (navedba konferenčnih prostorov oziroma dvorane), kjer bo predavanje izvedeno. Ničesar od tega za 16. Mednarodni znanstveni posvet oziroma konferenco ni. Glede na to se sodišče strinja, da ni mogoče zaključiti, da je tožnica na teh posvetih izvedla referata, navedenih dogodkov pa tudi ni mogoče šteti kot mednarodno konferenco v smislu tretjega odstavka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive.
ZZdrS člen 65. ZDR člen 11, 11/2. ZDoh-2 člen 18, 36, 46.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - zdravstvene storitve - samostojni podjetnik - dohodek iz delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - elementi delovnega razmerja
Podjemna pogodba na podlagi 65. člena ZZdrS se lahko sklepa tudi za stalna, ne le občasna dela, ki sicer spadajo v redni program dela javnega zdravstvenega zavoda oziroma so zajeta v okviru del in nalog, ki so določene s pogodbo o zaposlitvi z lastnim zaposlenim zdravnikom. Zakon sklenitve pogodbe namreč v ničemer ne veže na pogoj, da je na tej pravni podlagi opravljeno delo po vsebini drugačno od dela, ki ga zdravniki sicer opravljajo v okviru svojega rednega delovnega razmerja. Pri presoji pravne narave razmerja je treba upoštevati tudi določbo drugega odstavka 11. člena ZDR, ki v zakonsko predvidenih primerih dopušča, da se delo, kljub temu, da se opravi v obliki, ki ima elemente delovnega razmerja, opravi na podlagi pogodbe civilnega prava, če za to obstaja ustrezna zakonska podlaga. Ravno 65. člen ZZdrS pa predstavlja takšno zakonsko izjemo, kar je treba spoštovati tudi v zvezi z obdavčitvijo tako prejetih dohodkov.
65. člen ZZdrS v drugem odstavku določa, da se lahko pogodba sklene z zdravnikom, ki je zaposlen pri tem javnem zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, ne glede na to, za kakšen delovni čas je ta zdravnik zaposlen. Gospodarski subjekt po naravi stvari ne more biti v delovnem razmerju. Niti 65. člen ZZdrS niti 53.a do 53.č člen ZZDej niso bili veljavne podlage za sklenitev pogodbe civilnega prava za opravljanje zdravniške službe med javnim zdravstvenim zavodom in gospodarskim subjektom, torej tudi samostojnim podjetnikom. Na navedenih pravnih podlagah je bilo javnim zdravstvenim zavodom pogodbe civilnega prava dovoljeno sklepati le z zdravniki kot fizičnimi osebami. Pogodbe o izvajanju oziroma opravljanju zdravstvenih storitev so bile torej sklenjene v nasprotju s kogentnimi predpisi, zato se pridobljeni dohodki zdravnikov, ustvarjeni na (z davčnopravnega vidika) neveljavni podlagi, ne morejo obdavčiti kot dohodki, ki jih fizična oseba dosega v okviru svojega organiziranega podjetja oziroma v okviru svoje organizirane dejavnosti po 46. členu ZDoh-2.
usmeritev v prilagojeni program - bistvena kršitev določb postopka - načelo zaslišanja strank - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnica bi morala imeti že v upravnem postopku možnost navajati, da naj bi bila izjava dana pod pritiskom. Tako pa je ostalo še vedno nerešeno vprašanje, kdo je v upravnem postopku podpisal pooblastilo odvetnici. Nedvomno iz zapisnika centra za socialno delo zares izhaja, da je tožnica dala izjavo, da je pritožbo vložila njena mati, vendar pa v upravnem sporu navaja, da je bila ta izjava dana pod pritiskom. Sodišče tako ugotavlja, da ne samo, da je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke, ampak je tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve
Zahtevek, ki temelji na listinah, ki jih je izdala tožeča stranka sama, nima verjetnega izgleda za uspeh. Listine, s katerimi tožeča stranka dokazuje obstoj dolga, ne predstavljajo verodostojne listine in ne dajejo podlage za zaključek, da je pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjen.
ZPIZ-2 člen 15, 15/1. ZPSV člen 4, 6. ZPIZ-2 člen 153, 153/1, 153/1-3.
prispevki za socialno varnost - status zavezanca - opravljanje samostojne dejavnosti - samozaposleni v kulturi
Predmet tega upravnega spora je izključno presoja pravilnosti in zakonitosti odločbe o odmeri prispevkov za socialno varnost, izdane na podlagi pravnomočne odločbe ZPIZ-a o ugotovljeni lastnosti zavarovanca in zavarovalni podlagi. Tožnik že iz tega razloga v tem postopku ne more biti uspešen z navedbo, da v obravnavanem obdobju ni bil vpisan v register samozaposlenih v kulturi, torej s prerekanjem dejanskega stanja, na katerem temelji pravnomočna odločba ZPIZ-a z dne 25. 8. 2015.
ZUP člen 146, 146/3, 146/3-5. ZMZ-1 člen 28, 28-2.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - ekonomski razlog - pravica do izjave
Z omejitvijo ob podaji prošnje, ko pooblaščencu ni bilo dovoljeno postavljati vprašanj prosilcu o razlogih za mednarodno zaščito, ni bilo poseženo v pravico do izjave in zato sodišču tudi ni treba presojati, ali je bil poseg v skladu s sorazmernostjo,