disciplinski ukrepi - odgovorni vodja projekta - odgovornost za kršitev - malomarnost - obrazložitev krivde
Disciplinska komisija se glede obeh očitanih ravnanj sklicuje le na pravno opredelitev malomarnosti, ne navaja pa dejanskih okoliščin, na podlagi katerih je sklepala, da je tožnik pri očitanih ravnanjih ravnal iz malomarnosti, prav tako pa to ne izhaja iz odločbe drugostopenjskega organa.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik je z zapustitvijo azilnega doma s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima interesa za pravnomočno dokončanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da odločba, ki jo izpodbija s tožbo, očitno ne posega več v njegove pravice, ki jih je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
dohodnina - odmera dohodnine - samoprijava - rok za vložitev davčne napovedi - uveljavljanje olajšave - napačna uporaba materialnega prava
Niti sistematična niti jezikovna, pa tudi ne zgodovinska in ne teleološka razlaga 63. člena ZDavP-2 ne vodijo do sklepa, da se davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave, vsebinsko razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. Zakon določa le končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne predstavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec lahko v njej navaja. Samoprijava je namreč posebna pravna možnost, ki jo zakon nudi tistim davčnim zavezancem, ki davčne napovedi ne oddajo pravočasno ter predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog. Prav zato v zvezi s tem institutom niso uporabljive zakonske določbe o rokih in procesnih omejitvah v davčnih postopkih. Sistematična razlaga zakona torej ne nudi opore za stališče, da bi bil že zaradi uporabe instituta samoprijave zavezanec prekludiran za uveljavljanje stroškov dela in davčnih olajšav.
Tožeča stranka kot investitorka, je na severni strani strehe objekta na zemljišču s parc. št. 2183/1 k.o. ... v podstrešni etaži posegla v nosilno strešno konstrukcijo, tako da je v stanovanjih št. 8 in 25 izdelala dve pravokotni frčadi tlorisnih dimenzij 5,1 m x 4,5 m. Pri gradnji posamezne frčade so bili odrezani po trije škarniki, medtem ko je na sredini ostal še en star škarnik. V frčadah je bilo vgrajenih po šest novih škarnikov na novi podporni konstrukciji (lege in stebri), v vsaki frčadi pa vgrajeni po dve okni. Z navedenim posegom je bilo poseženo v nosilno konstrukcijo obstoječega objekta, spremenjen zunanji izgled stavbe in izvedena sprememba izrabe podstrešja v stanovanjske namene, za kar pa je treba pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta (7.2 točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).
odobritev pravnega posla - promet z gozdnim zemljiščem - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev
Prvi odstavek 23. člena ZKZ glede vprašanja prednostne pravice določa prednostni vrsti red predkupnih upravičencev, kolikor ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače. V konkretnem primeru ZG v desetem odstavku 47. člena drugače kot ZKZ določa predkupne upravičence pri nakupu gozdnih zemljišč in je zato, ker so stranke v postopku uveljavljale predkupno pravico, upravni organ prve stopnje pravilno uporabil določbe ZG, pa četudi nihče od sprejemnikov ponudbe ni uveljavljal prednostne pravice po tem zakonu.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - tožba zaradi molka - že odpravljen akt
Sodišče ugotavlja, da je tožnica sicer utemeljeno vložila tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa, saj ta ni pravočasno odločil o njeni pritožbi zoper sklep FURS z dne 15. 3. 2017, vendar pa nima več pravnega interesa, da vztraja pri tožbi zoper ta sklep, saj je bil z odločbo drugostopenjskega organa z dne 17. 10. 2017 odpravljen in zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za obnovo postopka - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - rok - upravni spor - odgovor na tožbo
Trimesečni prekluzivni zakonski rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo za vložitev predloga za dopolnitev predmetne sodbe se je iztekel 16. 8. 2017. Ker je tožnik predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil šele 29. 3. 2018, to je po preteku trimesečnega objektivnega roka iz četrtega odstavka 24. člena ZUS-1, ga je sodišče kot prepoznega na podlagi prvega odstavka 120. člena ZPP zavrglo.
Predmet presoje v zadevnem upravnem sporu je odločba prvostopenjskega organa o prošnji tožeče stranke, da začasno ostane v Republiki Sloveniji kljub temu, da bi se jo moralo odstraniti. Tožeča stranka zato po mnenju sodišča ne more z začasno odredbo predlagati odložitev izvršitve odločbe o vrnitvi Policijske postaje za izravnalne ukrepe Kranj z dne 17. 10. 2016, saj navedena odločba ni predmet presoje v zadevnem upravnem sporu. Kljub temu, da tožeča stranka predlaga izdajo začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1, ni podlage za izdajo predlagane začasne odredbe, saj sodišče ne more zadržati izvrševanja akta, ki ni predmet upravnega spora.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve - očitna nerazumnost zadeve
Organ za brezplačno pravno pomoč svoje odločitve ni oprl na ugotovitev, da tožnica zlorablja brezplačno pravno pomoč, kot je tožnica očitno zmotno razumela in to napada v tožbi. V izpodbijani odločbi je namreč samo povzeta celotna določba 24. člena ZBPP, ki navaja več razlogov, zaradi katerih je lahko zadeva, za katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč, nerazumna. Izpodbijana odločitev pa je oprta na tisti del določbe 24. člena ZBPP, ki kot razlog za zavrnitev določa ugotovitev, da prosilec v zadevi, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnih izgledov za uspeh (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP).
dostop do informacij javnega značaja - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja - nacionalno preverjanje znanja - matura - prepoved razvrščanja šol
Stranka z interesom je namreč zahtevala določene podatke o uspehu na maturi za leto 2015 za poimensko določeno srednjo šolo na način, na katerega jih tožeča stranka glede na določilo 18.a člena Zakona o maturi ne more posredovati. Zakon o maturi namreč v tretjem odstavku 18.a člena določa, da se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Prav zaradi te zakonske prepovedi tožeča stranka niti sama ne more dostopati do zaprošenih podatkov na način, da bi s temi podatki razpolagala in jih v vsakem trenutku lahko komurkoli posredovala kot informacijo javnega značaja. Prav zato, ker z njimi ne sme razpolagati, jih tudi nima oziroma je v konkretnem primeru bilo mogoče do njih priti šele s pomočjo strokovne pomoči informatika na podlagi določenih računalniških operacij in ob tem je to trajalo 34 minut časa. Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS iz prej citirane sodbe torej tudi v tem primeru enako velja, da če tožeči stranki tak dokument ne sme biti dostopen, potem ne sme biti dostopen niti kateremukoli prosilcu, ki bi se nanjo obrnil kot prosilec po ZDIJZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve
Odločitev tožene stranke, da zavrne vlogo tožeče stranke, je pravilna in utemeljena. Tudi po presoji sodišča namreč tožeča stranka protipravnosti ravnanja sodišč in sodnikov, ki je temeljni pogoj za priznanje odškodninske odgovornosti države na podlagi 26. člena Ustave RS, ni izkazala. Zgolj nezadovoljstvo oziroma nestrinjanje z odločitvijo kot tako pa upoštevaje sodno prakso, protipravnosti ne dokazuje.
mednarodna zaščita - nekonsistentnost izjav - preganjanje zaradi vere - prosilec iz Iraka
Ker so pripadniki Al Mahdija od tožnika očitno zahtevali provizijo in ga niso preganjali zato, ker je prodajal alkohol oziroma ker bi imel določeno politično prepričanje oziroma ker bi mu akter zatrjevanega preganjanja pripisal določene politične lastnosti ali versko prepričanje, ni očitno, da bi bila v tej zadevi podana katera izmed petih možnih podlag za preganjanje iz 1. odstavka 27. člena ZMZ-1. Kvečjemu bi bilo možno izpeljati, da bi napadalci lahko na zunaj opravičevali svoje maltretiranje tudi s kršenjem verskih pravil in običajev glede na to, da iz predloženih in uporabljenih informacij o stanju v izvorni državi s strani tožnika in uradne osebe nedvomno izhaja, da je v Iraku možno preganjanje zaradi upravljanja trgovin z alkoholnimi pijačami in v tem smislu lahko gre za pripisano stališče, ki nasprotuje političnim in/ali verskim prepričanjem akterjev preganjanja. Možno bi tudi bilo, da bi tožniku grozila resna škoda, ker se je izmikal plačilu provizije in ker naj bi ga zaradi tega že poskušali ubiti.
ZZRZI člen 62. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (2014) člen 3.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - dejavnost delodajalca - višina prispevka
Glede na navedeno izhodišče, ki kot temeljni razlikovalni znak določa dejavnost delodajalca, je zakonodajalec določil, da Vlada na predlog Ekonomsko socialnega sveta, ki je tristranski organ socialnih partnerjev in Vlade (kar pomeni, da je vsak njegov predlog usklajen s predstavniki delojemalcev, delodajalcev in Vlade; odločitve ESS tako zavezujejo organe vseh treh partnerjev), določi različne kvote glede na različne dejavnosti. Določitev različnih višin kvot glede na zakonski okvir od 2% do 6%, kot to določa ZZRZI, je torej v prosti presoji Vlade, pri čemer je ta omejena z vlogo Ekonomsko socialnega sveta (temeljni področji njegovega delovanja so med drugim socialne pravice in problematika zaposlovanja in delovnih razmerij) v postopku sprejemanja Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča ustreznost oziroma (večja ali manjša) primernost višine kvot po posameznih dejavnostih kot podrobnejše opredelitve zakonskega okvira v 3. členu Uredbe strokovno in ne pravno vprašanje. Glede na to 3. člen Uredbe sledi namenu tretjega odstavka 63. člena ZZRZI in tako ne presega zakonsko določenega (minimalnega oziroma maksimalnega) okvira višine kvot.
mednarodna zaščita - azil pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
V obravnavani zadevi ni mogoče zaključiti, da bi tožniku ob vrnitvi v izvorno državo grozila resna škoda v smislu 28. člena ZMZ-1 po katerem zajema resna škoda: - smrtno kazen ali usmrtitev; - mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi; - resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v mednarodnih ali notranjih oboroženih spopadih.
ZUS-1 člen 28, 28/3, 32, 65, 65/1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 29, 29/1, 29/2, 29/3.
mednarodna zaščita - država, pristojna za obravnavanje prošnje - rok za predajo prosilca - Dublinska uredba III - tožba zaradi molka organa - odločanje v sporu polne jurisdikcije - začasna odredba
Odgovornost za obravnavo tožnikove prošnje za mednarodno zaščito se je z dnem 6. 3. 2018 prenesla na Republiko Slovenijo, ker je potekel šestmesečni obvezujoč oziroma prekluzivni rok. Ker je nesporno, da je tožnik v zelo kratkem času obvestil Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov o svoji nastanitvi, to ne vpliva na potek 6 mesečnega roka iz 29. člena Dublinske uredbe III.
ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007???2013 v letih 2011???2013 (2011) člen 53, 53/4.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za izplačilo sredstev - neupravičeni stroški - pogoji za izplačilo sredstev
Skladnost osnutkov informacijskih, promocijskih in oglaševalskih gradiv s predpisi Evropske unije je morala pred izvedbo aktivnosti ugotoviti in potrditi Agencija, zahtevek za odobritev gradiva pa je moral biti na Agencijo vložen vsaj 10 dni pred izvedbo aktivnosti oziroma pred oddajo v tisk oziroma produkcijo. Namen predhodnega potrjevanja je v tem, da se že v zgodnji fazi ugotavlja, ali osnutki gradiv upoštevajo zahteve predpisov glede obvezne vsebine, s čimer se izogne nastanku neupravičenih stroškov, ki ne morejo biti predmet sofinanciranja iz evropskih sredstev.
Ker se po določbi četrtega odstavka 53. člena Uredbe PRP potrjujejo le osnutki gradiv, ki morajo biti potrjeni pred izvedbo katerekoli od aktivnosti (pred informiranjem potrošnikov, oglaševanjem ali pospeševanjem prodaje), v primeru, ko je bil osnutek gradiva s strani Agencije pred npr. tiskanjem letakov ali objavo oglasa, članka ali spletne strani že potrjen, in se je kasneje enako ali vsebinsko bistveno nespremenjeno gradivo uporabilo za izvedbo katere od drugih aktivnosti (npr. razdeljevanje letakov), vnovična potrditev gradiva po presoji sodišča ni več smiselna.
Pri ugotavljanju upravičenosti priglašenih stroškov mora zato Agencija v vsakem primeru posebej glede na vsebino gradiva presoditi, ali je bilo vsebinsko enako ali vsaj po vsebini bistveno nespremenjeno gradivo pred tem že odobreno oziroma ali je bilo takšno gradivo morebiti odobreno kasneje pred izvedbo določene aktivnosti (npr. po pripravi oglasov ali izdelavi spletne strani in pred objavo). Če je namreč Agencija zahtevek upravičenca za odobritev gradiva štela za pravočasnega in je osnutek gradiva tudi odobrila, mora upravičencu kasneje, ko odloča o zahtevku za izplačilo sredstev, priznati vse stroške, ki so v zvezi s tako potrjenim gradivom nastali zaradi katerekoli od izvedenih aktivnosti.
ZVO-1 člen 9, 156, 157. ZFPPIPP člen 132, 132/1. ZUP člen 297.
inšpekcijski postopek - stroški izvršbe - prisilna poravnava - izvršba po drugih osebah - odpadki
V zvezi z uvedbo postopka prisilne poravnave zoper povzročitelja obremenitve okolja ZVO-1 nima nobenih določb, po presoji sodišča pa glede na to, da je povzročitelj odgovoren za obremenjevanje okolja v primeru stečaja ali likvidacije, to (še toliko bolj) velja za povzročitelja obremenitve okolja, ki je v postopku prisilne poravnave. Namen postopka prisilne poravnave je namreč finančno prestrukturiranje dolžnikovega podjema in se poslovanje dolžnikovega podjema (oziroma njegovega rentabilnega dela) po opravljeni prisilni poravnavi nadaljuje (3. točka 136. člena ZVO-1).
V predmetni zadevi ne gre za obveznost tožeče stranke do njenih upnikov, ampak za njeno obveznost kot inšpekcijskega zavezanca na podlagi določb ZVO-1. To pa pomeni, da ne gre za vprašanje obsega stečajne mase, ampak za inšpekcijski ukrep, izdan z namenom zagotovitve varstva okolja pred obremenjevanjem z odpadki. Iz tega razloga se tudi določba prvega odstavka 161. člena ZVO-1, ki določa, da se nedenarne terjatve do insolventnega dolžnika z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorijo v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku postopka prisilne poravnave, v predmetni zadevi ne uporabi.
izvedenec - odmera nagrade izvedencu - višina nagrade
Organ za brezplačno pravno pomoč je dolžan skrbeti, da se sredstva, ki se pristojnim sodiščem za izvajanje brezplačne pravne pomoči zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije, porabijo le v obsegu in za plačilo storitev, za katere je bila upravičencem brezplačna pravna pomoč odobrena. Povedano drugače, s sklepom je bilo izplačilo odmerjene nagrade iz proračunskih sredstev pravilno odmerjeno in organ za BPP po presoji sodišča ni pristojen za reševanje nastalega zapleta v zvezi z izplačilom druge polovice odmerjene nagrade izvedencu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - dokončni sklep
Po ugotovitvi, da v obravnavanem primeru tožnik želi brezplačno pravno pomoč v zvezi z dokončnim sklepom, s katerim je bila zavržena njegova vloga za odobritev pogovorov z institucijami, ker ni niti po dodatnem pozivu pristojnega organa tožnik svoje vloge ustrezno dopolnil, drugostopni organ pa je njegovo pritožbo zavrnil, je namreč tožena stranka ob upoštevanju tedaj veljavnih določil 75. člena ZIKS-1 v povezavi s 110. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij pravilno ocenila, da ker v tožnikovem primeru ni izpolnjen zakonski pogoj iz 24. člena ZBPP, tožnik ne izpolnjuje kumulativno vseh predpisanih zakonskih pogojev, ki pa morajo biti za odobritev zaprošene brezplačne pravne pomoči, kot rečeno, prav vsi kumulativno izpolnjeni.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - umik vloge - ustavitev postopka
Po določbi prvega odstavka 135. člena ZUP se v primeru, če je bil postopek začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo, izda sklep, da se postopek ustavi. Tožeča stranka v tožbi ne zanika, da je vlogo za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo umaknila, zato to dejstvo sodišče šteje kot nesporno.