ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007???2013 v letih 2011???2013 (2011) člen 53, 53/4.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za izplačilo sredstev - neupravičeni stroški - pogoji za izplačilo sredstev
Skladnost osnutkov informacijskih, promocijskih in oglaševalskih gradiv s predpisi Evropske unije je morala pred izvedbo aktivnosti ugotoviti in potrditi Agencija, zahtevek za odobritev gradiva pa je moral biti na Agencijo vložen vsaj 10 dni pred izvedbo aktivnosti oziroma pred oddajo v tisk oziroma produkcijo. Namen predhodnega potrjevanja je v tem, da se že v zgodnji fazi ugotavlja, ali osnutki gradiv upoštevajo zahteve predpisov glede obvezne vsebine, s čimer se izogne nastanku neupravičenih stroškov, ki ne morejo biti predmet sofinanciranja iz evropskih sredstev.
Ker se po določbi četrtega odstavka 53. člena Uredbe PRP potrjujejo le osnutki gradiv, ki morajo biti potrjeni pred izvedbo katerekoli od aktivnosti (pred informiranjem potrošnikov, oglaševanjem ali pospeševanjem prodaje), v primeru, ko je bil osnutek gradiva s strani Agencije pred npr. tiskanjem letakov ali objavo oglasa, članka ali spletne strani že potrjen, in se je kasneje enako ali vsebinsko bistveno nespremenjeno gradivo uporabilo za izvedbo katere od drugih aktivnosti (npr. razdeljevanje letakov), vnovična potrditev gradiva po presoji sodišča ni več smiselna.
Pri ugotavljanju upravičenosti priglašenih stroškov mora zato Agencija v vsakem primeru posebej glede na vsebino gradiva presoditi, ali je bilo vsebinsko enako ali vsaj po vsebini bistveno nespremenjeno gradivo pred tem že odobreno oziroma ali je bilo takšno gradivo morebiti odobreno kasneje pred izvedbo določene aktivnosti (npr. po pripravi oglasov ali izdelavi spletne strani in pred objavo). Če je namreč Agencija zahtevek upravičenca za odobritev gradiva štela za pravočasnega in je osnutek gradiva tudi odobrila, mora upravičencu kasneje, ko odloča o zahtevku za izplačilo sredstev, priznati vse stroške, ki so v zvezi s tako potrjenim gradivom nastali zaradi katerekoli od izvedenih aktivnosti.
ZZRZI člen 62. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (2014) člen 3.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - dejavnost delodajalca - višina prispevka
Glede na navedeno izhodišče, ki kot temeljni razlikovalni znak določa dejavnost delodajalca, je zakonodajalec določil, da Vlada na predlog Ekonomsko socialnega sveta, ki je tristranski organ socialnih partnerjev in Vlade (kar pomeni, da je vsak njegov predlog usklajen s predstavniki delojemalcev, delodajalcev in Vlade; odločitve ESS tako zavezujejo organe vseh treh partnerjev), določi različne kvote glede na različne dejavnosti. Določitev različnih višin kvot glede na zakonski okvir od 2% do 6%, kot to določa ZZRZI, je torej v prosti presoji Vlade, pri čemer je ta omejena z vlogo Ekonomsko socialnega sveta (temeljni področji njegovega delovanja so med drugim socialne pravice in problematika zaposlovanja in delovnih razmerij) v postopku sprejemanja Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča ustreznost oziroma (večja ali manjša) primernost višine kvot po posameznih dejavnostih kot podrobnejše opredelitve zakonskega okvira v 3. členu Uredbe strokovno in ne pravno vprašanje. Glede na to 3. člen Uredbe sledi namenu tretjega odstavka 63. člena ZZRZI in tako ne presega zakonsko določenega (minimalnega oziroma maksimalnega) okvira višine kvot.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnine - pravica do izjave
Po presoji sodišča bi bila tožniku dana možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (oziroma bi bilo spoštovano načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP), če bi ga organ pozval, da se opredeli v smislu četrtega odstavka 14. člena ZBPP, torej glede vprašanja lastništva spornega stanovanja; s tem bi bila tudi dana podlaga za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - očitno neutemeljena prošnja - pospešeni postopek - varna izvorna država
Navedbe o tem, da je oče tožnika vrgel iz stanovanja in pretepel, ne predstavljajo ponavljajočih se hudih kršitev človekovih pravic, saj je tožena stranka dovolj prepričljivo obrazložila, da je tožnik zdrav odrasel moški, star več kot 30 let in mora biti kot tak sposoben poskrbeti sam zase in ga njegov oče ni dolžan preživljati oziroma mu nuditi nastanitve. Iz tega vidika je zato zaključek tožene stranke pravilen, ko je dejstva, ki jih je tožnik navajal, označila kot nepomembna. Enako velja tudi za žalitve muslimanov, ki so ga srečevali in so vedeli, da je katolik. Pri tem je namreč potrebno upoštevati, da gre pri tovrstnem preganjanju za preganjanje s strani nedržavnega subjekta, nedržavni subjekti pa se lahko štejejo kot subjekt preganjanja le v primeru, če je mogoče dokazati, da prosilcu subjekti kot so država, politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem. Tožnik pa tega ni izkazal, saj je sam rekel, da teh preganjanj ni prijavil policiji.
tožba v upravnem sporu - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe - prepozna tožba
Vročitev upravnega akta, s katerim je bil postopek končan, torej, ko je bilo odločeno o pritožbi tožnika zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Območne enote Celje, št. 06122-2842/2012/14 z dne 4. 6. 2013, zoper katero tožnik tudi vlaga tožbo, je bila opravljena 28. 8. 2013. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe zoper navedeni izpodbijani upravni akt je pričel teči 29. 8. 2013 in iztekel v petek, 27. 9. 2013. Ker je tožnik tožbo vložil pri sodišču 26. 3. 2016, kar je po poteku tridesetdnevnega zakonskega roka, je bila tožba vložena prepozno.
sklep o razdružitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odškodninska tožba - ustavna pritožba - pred vložitvijo prošnje nastali stroški
Tožnik je pobudo za začetek ustavnosti oziroma zakonitosti prvega in drugega odstavka 61. člen, tretjega odstavka 121. člena in prvega odstavka 421. člena ZKP, ki se vodi pod št. U-I-143/2017, vložil 11. 9. 2017, torej pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP. BPP pa se dodeljuje za naprej, kot to določa 11. člen ZBPP. Navedeno torej pomeni, da bodo morale biti skladne s tem načelom tudi vse morebitne kasnejše tožnikove vloge za dodelitev BPP, če bo v zvezi z reševanjem te zadeve, zavrnjene.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - ponarejena diploma - kazenska evidenca
Tožena stranka je na podlagi ugotovitve, da je tujec vlogi priložil ponarejeno diplomo ter ugotovitve, da je ponarejeno tudi potrdilo iz kazenske evidence, utemeljeno štela, da so izkazani razlogi za sum iz 5. alinee prvega odstavka 55. člena ZTuj-2. Hkrati so izpolnjeni pogoji za zavrnitev vloge tudi iz razloga 6. alinee prvega odstavka 55. člena Ztuj-2. Navedena zakonska ureditev ne določa podrobneje, kakšni bi morali biti razlogi za to domnevo. Ocena teh razlogov je namreč prepuščena upravnemu organu, ki odloča o izdaji enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.
ZUP člen 214, 214/1, 251, 251/1, 251/3. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 (2010) člen 22.
neposredna plačila v kmetijstvu - nosilec kmetijskega gospodarstva - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do izjave
Prvostopenjska odločba tožniku očita zmanjšanje števila živali, vključenih v podukrep ali zmanjšanje površine zemljišč, vključenih v podukrep za več kot 10 %, pri čemer v razlogih odločbe sploh niso navedena dejstva, na podlagi katerih naj bi organ ugotovil eno ali drugo kršitev. Prvostopenjski organ ne pojasni, za kakšne površine ali število živali je prevzeta obveznost KOP, niti kdaj in na kakšen način je bilo ugotovljeno bodisi prenehanje izvajanje ukrepa ali zmanjšanje obveznosti za več kot 10 %.
Drugostopenjski organ se v svoji odločbi sklicuje na sodbo SEU C – 454/11 z dne 7. 2. 2013, v kateri je med drugim zapisalo, da upravičenec do kmetijsko okoljskih pomoči, ki ni vložil zahtevka za pomoč v skladu z nacionalnimi določbami, ki dodelitev navedene pomoči pogojujejo z letnim zahtevkom, s tem v zvezi ne more uveljavljati pravice do izjave. SEU dejansko govori o dokaznem sredstvu - zaslišanju stranke in ne o pravici do izjave tj. načelu zaslišanja stranke, kot je opredeljeno v 9. členu ZUP.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 34, 34/1, 34/1-6.
Iz podatkov spisa izhaja (in temu tožnica ne nasprotuje), da tožnica k vlogi na javni razpis predpisanega akta, izdanega v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje (torej okoljevarstvenega soglasja oziroma sklepa, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben), ni priložila, zaradi česar je organ utemeljeno zaključil, da tožnica pogoja, določenega v javnem razpisu, ne izpolnjuje.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3, 4. ZUP člen 238.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji za prijavitelja - dopolnitev nepopolne vloge - dokazila o izpolnjevanju pogojev
Razpisni pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev ter razpisni postopek, ki so opredeljeni v Javnem razpisu, ki je objavljen v skladu z določili SZ-1 in Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, samega ogleda ne določajo kot možnosti za merilo za opredelitev dodatnega števila točk glede kvalitete bivanja. Po Javnem razpisu se kot dokazilo za izpolnjevanje tega kriterija morajo predložiti listinski dokazi, kot so navedeni v Javnem razpisu pod tem kriterijem. Iz podtočke 8. točke 6. 4. Javnega razpisa pa izhaja, da mora vlagatelj predložiti ustrezen zapisnik o točkovanju stanovanja. Tega pa tožnica v postopku na prvi stopnji nedvomno ni predložila.
Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je potrebno upoštevati, da gre za javnopravno stvar in ne pa za odločanje o pravici tožnice. Prvostopenjski organ je v postopku ocenjeval popolnost vloge prijaviteljev na Javni razpis in odločal v skladu s pogoji Javnega razpisa. Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani.
udeležba delavcev na dobičku pravne osebe - delitev dobička - odobritev pogodbe - izpolnjevanje pogojev za vpis v register
Pogodba o udeležbi delavcev pri delitvi dobička, katere odobritev in vpis v register je prvostopenjski organ zavrnil, je bila sklenjena 30. 5. 2016, velja pa za delitev dobička delavcem v letu 2015. To pomeni, da je v nasprotju s šestim odstavkom 8. člena ZUDDob, po katerem se pogodba sklene z vsebino, da se uporabi za naslednje poslovno leto. To v obravnavani pogodbi o udeležbi pri dobičku ni upoštevano, saj je sklenjena z vsebino, da se uporabi (za delitev dobička) za preteklo poslovno leto (2015). Zato ob upoštevanju petega odstavka 21. člena ZUDDob tudi po presoji sodišča niso izpolnjeni pogoji za njeno odobritev in vpis v register.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - gradnja nezahtevnega objekta
Vlagatelj zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjevanja materialnega pogoja, določenega v drugi alinei 74.a člena ZGO-1 ("oblikovanje objekta in terena") ni izkazal, organ pa je posledično nepravilno uporabil drugo alineo prvega odstavka 74.c člena ZGO-1, ki določa, da je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt tudi presoja skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom.
Ugotovitve strokovne komisije ter vrednotenje tožnikovega programa z navedbo jasnih razlogov za vrednotenje po posameznem kriteriju iz predmetnega Javnega razpisa je razvidno na straneh 3 do 5 obrazložitve izpodbijane odločbe. Obrazložitev izpodbijane odločbe po mnenju sodišča tudi omogoča njen preizkus. Sodna kontrola v postopkih javnega razpisa je namreč omejena na vprašanje pravilnost postopka in pravilnosti uporabe materialnega prava, pri čemer se sodišče ne spušča v primernosti ocene komisije, če je ta razumno obrazložena
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - zdravstvena dejavnost - dohodek iz delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - delo po pogodbah civilnega prava
Dohodkov, doseženih na podlagi sklenjenih pogodb ni mogoče šteti za dohodke iz dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2, temveč za dohodke, opredeljene v 35. členu oziroma 36. členu ZDoh-2. Dohodki zdravnikov in diplomiranega zdravstvenika, plačani na podlagi računov, so po svoji ekonomski vsebini pravilno obravnavani kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2, ker so bile te storitve po vsebini dejansko opravljene v odvisnem pogodbenem razmerju med delodajalcem in fizično osebo.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - zloraba sistema DDV - objektivne okoliščine - običajna poslovna praksa
Pri presoji vedenja davčnega zavezanca, ki uveljavlja odbitek vstopnega DDV, je treba glede na okoliščine vsakega posameznega primera upoštevati predvsem specifične okoliščine dejavnosti, s katero se ukvarja davčni zavezanec, njegovo siceršnje ravnanje v pravnem in poslovnem prometu, običajno ravnanje drugih poslovnih subjektov v določeni gospodarski panogi, kot tudi dobre poslovne običaje in splošna pravila poslovanja, ki veljajo v gospodarstvu, pri tem pa se ne sme spregledati možnosti zlorabe sistema DDV drugih gospodarskih subjektov na škodo upravičencev do odbitka vstopnega DDV.
Način poslovanja tožnika bi sicer lahko predstavljal eno izmed okoliščin, ki kažejo na to, da bi tožnik moral vedeti, da sodeluje v transakcijah goljufije oziroma zlorabe sistema DDV, vendar le, če bi davčni organ ta očitek oprl na tožnikovo siceršnje poslovanje. Tega pa davčni organ v postopku sploh ni ugotavljal. Splošna neskrbna poslovna praksa tožnika ne zadošča za zaključek, da bi moral vedeti za goljufijo sistema DDV v primeru posameznih transakcij.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ob pridobljenih podatkih po uradni dolžnosti in iz njih izhajajočem očitno nerazčiščenem dejanskem stanju bi moral organ za BPP prejeta potrdila FURS tožnicama posredovati pred izdajo odločbe in jima dati možnost, da se o njih izrečeta. In ker tega ni storil, je zagrešil tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP), kar je tudi razlog za odpravo izpodbijane odločbe.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Izpolnjeni so vsi zakonski pogoji za zavrženje tožnikove prošnje za izdajo prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v Republiki Sloveniji. Predhodno je bila namreč izdana odločba, s katero je tožena stranka tožnikovo prošnjo zavrnila in ki je postala pravnomočna 3. 3. 2016. Poleg tega se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero je svojo prošnjo oprl tožnik, ni spremenilo.
ZOdvT tarifna številka 6003. ZUP člen 9. ZBPP člen 40, 40/6.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - potni stroški odvetnika - odvetniška tarifa - jezikovna razlaga - namenska razlaga - pravica do izjave
Določbo tar. št. 6003 ZOdvT je treba razlagati (ob uporabi še namenske razlage), da dopušča priznanje dejansko prevoženih kilometrov, v skladu z namenom ureditve, ki je v tem, da se odvetniku prizna ob predpisani omejitvi (v obravnavanem primeru 0,37 EUR za prevoženi kilometer) povrnitev nastalih stroškov. Kar pomeni, da je po mnenju sodišča treba priznati dejansko prevožene kilometre, kot jih odvetnik uveljavlja, razen v primerih, kadar bi šlo za uveljavljanje očitno nerealne razdalje (glede na pogosto uporabljane daljinomere) ali uporabo poti, ki je nerazumna.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007???2013 v letih 2010???2014 (2013) člen 13, 13/2, 14, 4/1, 14/3, 14/4, 14/7.
To, da je tožnik ukrep zamenjal, in za toženko dopustnost zamenjave ni bila sporna, saj je zahtevku v tem delu ugodila, pomeni, da je zamenjava dovoljena in veljavno izvršena. Vendar pa tožnik zmotno trdi, da iz tega razloga ne gre za ukrep, ki je bil podaljšan, ampak za nov ukrep tj. za novo prevzeto obveznost za izvajanje podukrepa KOP po drugem odstavku 13. člena Uredbe osi 2, ki dopušča prevzemanje novih obveznosti za ukrep KOP EK.
Površin, na katerih se pred prevzemom (od soseda) ni izvajal noben ukrep, v vlogi pa tožnik za njih uveljavlja plačilo za ukrep KOP EK, ni mogoče obravnavati kot površine, na katerih se prevzema nova obveznost za izvajanje podukrepa KOP EK, saj obveznost izvajati ukrep že obstaja. Toženka je zato pravilno uporabila predpis, ko je štela, da površine 4,42 ha ni mogoče obravnavati kot površine, na kateri tožnik prevzema obveznost izvajati nov ukrep KOP EK, ampak kot povečanje površine za izvajanje že obstoječe obveznosti iz podaljšanega ukrepa.
podelitev koncesij - obnova postopka - razveljavitev odločbe - stranka z interesom
Tožena stranka se je v izpodbijani odločbi ustrezno opredelila do vprašanja, kako in v čem izpodbijana odločba posega v pravne koristi stranke z interesom. Tako je bil upravni organ dolžan vsebinsko presojati ugovore stranke z interesom v obnovljenem postopku, ki je izpodbijala zakonitost podeljene koncesije tožeči stranki, tudi iz razloga, ker je stranka z interesom v ločenem postopku podala vlogo za podelitev koncesije in je zato nedvomno podan njen pravni interes za sodelovanje v upravnem postopku po vlogi tožeče stranke za podelitev koncesije na isti vrtini.
Tožena stranka je pravilno uporabila 199. člen ZV-1 in pri tem skladno z vsebino tega člena ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje v tem členu navedenih zakonskih pogojev za podelitev koncesije. Svojo odločitev je izčrpno pojasnila v izpodbijani odločbi, pri čemer na pravilnost njenih zaključkov tudi ne vpliva vsebina pogodbe o gospodarjenju z vodonosniki in vrtino RgS-2/88 s piezometrom V-6/67 z dne 23. 5. 1997, kot to v tožbi zatrjuje tožeča stranka.