Za odmero pokojnine so ključne določbe ZPIZ-2, ne pa določbe prej veljavnih predpisov. V določbah ZPIZ-2 ni pravne podlage za uporabo prej veljavnih predpisov na način, kot se zavzema tožnik. Ne gre za stanje po 389. členu ZPIZ-2, torej da bi šlo za varstvo pravic pridobljenih po prejšnjih predpisih. Prav tako tudi ne gre za stanje po 390. oziroma 391. členu, ki se nanašata na postopke pred uveljavitvijo ZPIZ-2 oziroma na varstvo pričakovanih pravic.
Ne iz izvedenskega mnenja ne iz sklepa sodišča ni razvidno, da je bila izvedenskemu organu posredovana nova dokumentacija, ki bi zahtevala študij in posledično priznanje nagrade za študij nove dokumentacije. Kadar sodnemu izvedencu zbiranje dodatne dokumentacije ni bilo naloženo s strani sodišča in je obseg izvedovanja z opredelitvijo nalog in vprašanj zamejen s strani sodišča, bi moral izvedenski organ o morebitni potrebi po dodatni dokumentaciji obvestiti sodišče.
ZUPJS člen 3, 3/1, 3/1-8, 13, 15, 15/2, 15/7, 35a, 42, 42/3. ZSDP-1 člen 50, 51. ZDSS-1 člen 14.
molk organa - sprememba periodičnega dohodka - otroški dodatek - subvencija za plačilo vrtca - preverjanje pogojev - sporočanje sprememb - ustavno načelo enakosti pred zakonom - Center za socialno delo (CSD)
Med spremembami, ki vplivajo na upravičenost do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca po tretjem odstavku 42. člena ZUPJS je navedena tudi sprememba vrste periodičnega dohodka.
Opustitev tožnika glede sporočanja spremembe v njegovi pravni sferi se lahko odrazi le na že priznane pravice, ki so potekle s februarjem 2024. Le zgolj zaradi tožnikove opustitve pa avtomatično ne nastopi dolžnost CSD iz 42. člena ZUPJS, da bi o že priznanih pravicah odločil na novo z upoštevanjem spremembe periodičnega dohodka s prvim naslednjim mesecem po nastopu spremembe.
začasna nezmožnost za delo - poškodba delavca pri delu - bolezen delavca - vzročnost
Poškodba pri delu je pri tožniku rezultirala določene zdravstvene težave, to je bolečine v vratni hrbtenici, katerih razlog so tako degenerativne spremembe, kot tudi hkratne posledice poškodbe pri delu, ko je prišlo do zvina vratne hrbtenice, do udarca v glavo in koleno. Upoštevaje navedeno je izvedenski organ določil kombiniran vzrok začasne nezmožnosti za delo, in sicer 50 % bolezen in 50 % poškodba pri delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00087270
ZDSS-1 člen 63, 82, 82/1. ZUP člen 67. ZPIZ-2 člen 178.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - obseg sodnega varstva v socialnem sporu - vrnitev zadeve v ponovni predsodni postopek
Pravno pomembno je dejstvo, da je bila predložena vsa potrebna dokumentacija le za odločanje o pravici do starostne pokojnine. Toženec je imel tako v dejanskem kot v pravnem smislu podlago voditi postopek samo za priznanje pravice do starostne pokojnine oziroma sorazmernega dela starostne pokojnine. Ni razvidno, da bi tožnik uveljavljal invalidsko pokojnino. Tožnik ni niti k pritožbi v predsodnem postopku ni predložil nobene ustrezne dokumentacije, ki je potrebna za odločanje o tovrstnem zahtevku.
Sodišče je pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane upravne odločbe vezano na obseg predsodnega upravnega odločanja.
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14, 358, 358-6, 358-7. ZUTD člen 61, 61/1, 62, 62/1. ZDR-1 člen 85, 85/2, 200, 200/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost tožbe - datum vročitve - vmesna zaposlitev - priznanje pravic iz delovnega razmerja
Toženka nasprotuje ugotovitvi, da je tožnica pravočasno vložila tožbo za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi, in graja dokazno oceno glede pravilnosti vročitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi 16. 4. 2024. Pravilna je presoja, da toženka ni dokazala, da tožnica pisanja 16. 4. 2024 ni hotela sprejeti niti da bi ji vročevalec - detektiv tega dne pisanje pustil v njenem hišnem predalčniku.
Pritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi toženke delno ugodilo in delno spremenilo I. točko izreka tako, da je iz obdobja trajanja delovnega razmerja izvzelo obdobje, ko je bila tožnica zaposlena drugje, in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (6. in 7. alineja 358. člena ZPP).
Obračun nadomestila plače in vpis v matično evidenco zavarovancev pri ZPIZ kot posledica nezakonitega prenehanja delovnega razmerja sta v celoti odvisna od tega, ali je delavcu priznano delovno razmerje, zato tožnici ni mogoče priznati pravic iz delovnega razmerja, saj v času dela pri drugih delodajalcih ne more biti hkrati v delovnem razmerju pri toženki.
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 251, 251/3, 259, 259/1. ZDR-1 člen 109, 109/2, 100, 110/1, 110/1-1. ZPP člen 8, 287, 287/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - pravočasnost odpovedi - zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - kaznivo dejanje ponarejanja listin
Dejanja tožnika imajo vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1. Tožnik, ki v okviru svojega delovnega mesta ni imel naloge opravljanja preverjanja skladnosti vozil t.i. homologacije in za opravljanje teh postopkov ni imel pooblastila s strani Javne agencije RS za varnost v cestnem prometu, je v času od 6. 12. 2022 do 20. 5. 2023 v 33 primerih nepooblaščeno opravil homologacijski postopek.
ZDR-1 člen 36, 36/1, 85, 85/1, 110, 110/1, 110/1-4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - dolžnost obveščanja - obveznost iz delovnega razmerja - pisno opozorilo o nameravani redni odpovedi
Tožnik toženke ni obvestil o svoji odsotnosti in zgolj s tem, da je (če sploh) neuspešno klical nadrejene na s tem v zvezi dogovorjeno stacionarno telefonsko številko, še ni izpolnil svoje obveznosti obveščanja delodajalca iz 36. člena ZDR‑1. Tožnik bi moral poskrbeti, da bi bila toženka dejansko seznanjena z njegovo odsotnostjo z dela in razlogi zanjo, saj bi bilo le tako toženki omogočeno, da temu ustrezno organizira delovni proces.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da vožnja z javnim prevozom med Rogatcem in Celjem traja 1 uro in 4 minute, pri čemer je pri presoji utemeljeno upoštevalo povprečni čas trajanja vožnje, upoštevajoč več povezav (voženj) tekom dneva in njihov čas trajanja. Upoštevanje povprečnega časa trajanja vožnje z javnim prevozom je namreč smiselno predvsem v primerih, kot je konkretni, ko je razpoložljivost javnega prevoza slaba, trajanje vožnje pa spremenljivo, kar pomeni, da se čas trajanja vožnje bistveno razlikuje glede na uro dneva. Z upoštevanjem povprečja se prepreči, da bi odločitev o dopustnosti premestitve temeljila na izjemno ugodnih ali izjemno neugodnih okoliščinah, ki ne odražajo dejanskega vsakodnevnega dostopa do novega kraja dela.
Pogodbeni interes tožeče stranke se nanaša na pričakovanje, da se bo toženka po končani specializaciji pri njej zaposlila kot zdravnik specialist. Toženka se je svobodno zavezala, da bo po koncu specializacije ostala v delovnem razmerju pri tožeči stranki, v nasprotnem primeru pa povrnila stroške specializacije. Takšna obveznost toženke ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom.
ZDR-1 člen 20, 33, 34, 49, 84, 84/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZJU člen 24, 33, 35, 93, 94, 94/3, 147. ZPP člen 5, 7, 8, 214, 219a, 221, 287, 287/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 22, 23. KZ-1 člen 211, 221.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - delovni čas - enotna evidenca nepremičnin - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - pravočasnost odpovedi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Za evidentiranje, ki je predmet odpovednih očitkov, ni obstajala pravna podlaga. Sodišče prve stopnje ga je pravilno pravno okvalificiralo kot kršitev pogodbe o zaposlitvi, toženkinega Pravilnika o delovnem času, 93. člena ZJU ter 33. in 34. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje ji je pravilno priznalo 225 točk skladno s tar. št. 16/2 OT, saj gre za potrebno obrazloženo vlogo, v kateri je odgovorila na trditve v odgovoru na tožbo. Ni odločilno, da je poleg odgovora na prerekano višino tožbenega zahtevka, tožnica podala trditve tudi v zvezi s temeljem, ki ga je toženka sicer priznala, a je v zvezi s tem v odgovoru na tožbo vseeno podala določene trditve.
OZ člen 174, 174/2, 179, 179/2, 299, 299/2, 378, 964. ZPP člen 2, 2/1, 154, 154/2, 158, 158/1, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12.
poškodba pri delu - padec v globino - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - odškodnina za nepremožensko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - izguba zaslužka - višina denarne rente - odškodninski zahtevek proti zavarovalnici - upoštevanje priznane invalidnine pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - kršitev pravice stranke do izjave - različen začetek teka zakonskih zamudnih obresti - izpolnitev pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine
Glede na poškodbe tožnika lahko njegov primer uvrstimo v kategorijo zelo hudih primerov Fischerjevega sistema kategorizacije telesnih poškodb.
Tožnik ni dokazal, da bi sočasno z vložitvijo odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici tudi toženko pozval k plačilu škode. Samo dejstvo, da je tožnik uveljavljal odgovornost zavarovalnice na podlagi 964. člena OZ, po katerem ima upravičenec lastno pravico in direktno tožbo do zavarovalnice, ne vpliva na datum začetka teka zamudnih obresti zoper delodajalca.
Toženka v pritožbi utemlejno navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenega ugovora, da tožniku zaradi izpolnitve pogojev za starostno upokojitev od 2. 2. 2024 dalje ne pripada renta in izguba na zaslužku in da bi moralo pri izračunu premoženjskega prikrajšanja upoštevati tudi zneske rente PDPZ, ki jo je tožnik prejemal v spornem obdobju. Ker se sodišče do trditev v zvezi s tem ugovorom ni opredelilo, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 42, 42/1. ZPP člen 249.
stroški izvedenskega dela - dopolnitev izvedenskega mnenja - zahtevnost izvedenskega dela
Ker je sodišče pozvalo izvedenko ekonomske stroke k pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja, kar je terjalo dodatne odgovore, je izvedenka upravičena do nagrade za opravljeno izvedensko delo.
Zakaj bi naj pisna dopolnitev bila izjemno zahtevna, v stroškovniku ni pojasnila niti izvedenka niti slednje ne izhaja iz sklepa sodišča prve stopnje. Tudi sicer pritožbeno sodišče ugotavlja, da pisna dopolnitev po zahtevnosti, ki jo je ocenjevalo v objektivnem smislu glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj, ne odstopa od povprečja.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - predpostavke za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda
Kumulativno predpisani predpostavki verjetno izkazane terjatve ter nevarnost nastanka težko nadomestljive škode za odpravo izpodbijanih odločb že v tej fazi postopka nista izpolnjeni.
obračun plače - izrek sodbe - bruto znesek - potrebni stroški postopka - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - plačilo razlike v plači
Dolžnost obračunavanja plače je že zakonska dolžnost izplačevalca (delodajalca) in ne spada v izrek sodbe. Izrek sodbe bi se torej moral pravilno glasiti (le) na plačilo neplačane razlike (bruto) plače. Toženka pa bo sodbo pravilno izvršila, če bo od prisojenih zneskov obračunala in plačala davke in prispevke, tožniku pa plačala ustrezne neto zneske razlik plač.
Ker je sodišče prve stopnje prav na podlagi tožnikovega predloga izdalo dopolnilni sklep, s katerim je delno zavrglo tožbo, je že zato napačna obrazložitev sodišča prve stopnje, da ta predlog ni bil utemeljen in da zato tožnik sam krije svoje stroške s tem v zvezi.
ZDR-1 člen 6, 6/2, 67, 67/2, 126, 126/2. ZPP člen 277, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
plačilo iz naslova uspešnosti poslovanja - bolniška odsotnost delavca - prepoved diskriminacije - prisotnost na delovnem mestu - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Delodajalec mora upoštevaje drugi odstavek 6. člena ZDR-1 pri plačilu za poslovno uspešnost zagotoviti delavcem enako obravnavanje glede na osebne okoliščine. Določilo podjetniške kolektivne pogodbe, da se odštevajo dnevi, ko je bil zaposleni odsoten z dela zaradi bolniške odsotnosti, pomeni, da je takšen zaposleni pri odmeri plačila za poslovno uspešnost na podlagi zdravstvenega stanja obravnavan manj ugodno kot delavci, ki niso bili bolniško odsotni (neposredna diskriminacija).
ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211, 211/1, 215.
cenilec - zavarovalnica - goljufija - kaznivo dejanje Izneverjenja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - cenitev premoženjske škode na vozilu
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi bilo mogoče očitati kršitev določb Pravilnika le v primeru, če bi dokazni postopek potrdil, da je opustitev primerjave podpisov zavarovanca na prijavi in vozniškem dovoljenju imela za posledico, da je zavarovanec dosegel neupravičeno korist na škodo zavarovalnice, česar pa dokazni postopek ni potrdil. Taka dolžnost cenilca, ki ravna s potrebno skrbnostjo, obstaja tudi v primeru, če se naznanjeni sum kasneje ne izkaže za utemeljenega.
ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 354, 354/1, 354/3.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca - objektivna okoliščina - delovno mesto pri delodajalcu
Zasedenost delovnega mesta, na katerem bi v primeru reintegracije delavec opravljal delo, je ena od okoliščin na strani delodajalca za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. Ta lahko prevlada nad delavčevim interesom po nadaljevanju delovnega razmerja.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/1. OZ člen 147, 179. ZDSS-1 člen 38.
trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Niti 8. člen ZDR-1 niti pravo EU ne dajeta podlage za kaznovalno odškodnino. ZDR-1 ostaja v okvirih klasičnega odškodninskega prava po OZ, saj dikcija 8. člena ZDR‑1, da naj odškodnina odvrača delodajalca od ponovnih kršitev, ne predstavlja posebne in samostojne podlage oziroma kriterija za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru trpinčenja, ki bi zahteval kaj več kot popolno odškodnino za nepremoženjsko škodo.