redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija poslovanja - prenehanje potreb po delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi - program razreševanja presežkov delavcev - fiktiven razlog - večje število delavcev
Toženka je reorganizirala delovni proces v oddelku vodovoda, v katerem je na delovnem mestu strojnik II delo opravljal (tudi) tožnik, tako da je na (novega) zunanjega podizvajalca prenesla delo, ki ga je opravljal (tudi) tožnik, in sicer je nanj prenesla strojna dela celovite odprave vodovodnih okvar in obnove vodovodnih priključkov. Delo, ki ga je po odpovedani pogodbi o zaposlitvi opravljal tožnik, tako sedaj opravlja zunanji podizvajalec; ostalo delo pa se je razdelilo med ostale zaposlene. Navedeno utemeljuje zaključek sodišča prve stopnje, da je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi.
Toženka je dokazala slabo finančno stanje, zaradi katerega se je odločila za reorganizacijo, posledica katere je bila tudi izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Tudi sicer se delodajalec lahko odloči za reorganizacijo ne glede na finančno stanje, torej tudi ob dobrih poslovnih rezultatih. Gre za poslovno odločitev delodajalca, v katero sodišče ne sme posegati. Pomembno je le, da reorganizacija ni zgolj navidezna, kar pa v tem primeru ni. Reorganizacija je bila dejansko izvedena.
Pri toženki ni prišlo do odpovedi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, zato toženka ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev. Pri toženki namreč v obdobju 30 dni zaradi poslovnih razlogov ni postalo nepotrebno delo niti najmanj 10 delavcem, kar kot pogoj za izdelavo tega programa določa 98. člen ZDR-1. Odpoved iz poslovnega razloga je namreč prejelo le 9 delavcev (6 jih je imelo pogodbe za nedoločen čas, 3 pa za določen) in še to v daljšem časovnem obdobju kot 30 dni (v obdobju od septembra 2023 do marca 2024).
ZIZ člen 272, 272/2. ZDSS-1 člen 70. ZIUZDS člen 36.
neutemeljena začasna odredba - verjetno izkazan obstoj terjatve - pavšalne navedbe - nekonkretizirane navedbe - zadržanje izvršitve do pravnomočnosti odločitve - dokazni standard verjetnosti
Tožnica v zvezi s citiranim upravnim aktom ni izkazala verjetnega obstoja terjatve. Dokaznemu standardu verjetnosti obstoja terjatve je zadoščeno, če so podane okoliščine, ki govorijo v prid zaključku, da ta terjatev obstoji. Zgolj pavšalno sklicevanje na neusklajenost evidence in neažurnost FURS ter postopek, ki je o višini neporavnanih obveznosti v teku na FURS ne zadostuje za zaključek o verjetnem obstoju terjatve.
ZIUZDS v drugem odstavku 36. člena določa, da zadržanje pravic nastopi, ko znesek neporavnanih obveznosti plačevanja prispevkov preseže znesek 8 % povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto, vendar ne prej kot 30 dni po pisnem obvestilu zavoda o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila. V tem primeru je neutemeljen pritožbeni očitek, da zadržanje pravic nastopi že na podlagi drugega odstavka 36. člena ZIUZDS in da se obvestilo zavarovancu izda le z namenom seznanitve o neporavnanih obveznostih in posledicah neplačila. V primeru obvestila o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja gre za oblastno, enostransko odločitev toženca, ki s svojim učinkovanjem spreminja pravni položaj zavarovanca.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-2 člen 183, 183/1.
ponovna odmera pokojnine - neprava obnova postopka - zavrženje zahteve v upravnem postopku - vsebinsko odločanje o zahtevku
Glede na to, da je toženec s pravnomočno odločbo z dne 17. 3. 2022 odločitev oprl zgolj na podatke matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa na podatke, na katere se je skliceval tožnik, pritožbeno sodišče ugotavlja, da v tem primeru ne gre za stanje, kot je urejeno v 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, kar pomeni, da bi moral toženec o novi zahtevi tožnika, vloženi na podlagi 183. člena ZPIZ-2, odločiti po vsebini, ne pa da je zahtevo zavrgel. Sodišče prve stopnje je zaradi navedenega izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 1, 1/3, 100, 100/6.
sklep o ustavitvi postopka - neplačana sodna taksa - gola pritožba - razveljavitev plačilnega naloga
Taksa se ne plača (med drugim) v postopkih odločanja o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe ali pravnega sredstva iz razloga neplačane takse. Toženka sodne takse za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka torej ni dolžna plačati.
ZPP člen 242, 242/1, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/1, 5/2, 5/3, 6.
potni stroški - povračilo stroškov priči - stroški prihoda priče na sodišče - brezplačna pravna pomoč
Stroške priče je dolžan povrniti tožnik, ki je predlagal njeno zaslišanje, saj mu je brezplačna pravna pomoč z odločbama BPP z dne 24. 7. 2025 in z dne 1. 9. 2025 dodeljena le za pravno zastopanje v postopku pred sodiščem druge stopnje, kar ne zajema oprostitve plačila stroškov za pričo.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 49.
predlog za zdraviliško zdravljenje - zavrženje vloge v upravnem postopku - vsebinsko odločanje - sprememba zdravstvenega stanja
V predhodnem postopku je bil pri zavrnitvi ključen razlog neizpolnjenost pogoja iz 49. člena Pravil OZZ. Iz odločbe je razvidno povzemanje določil Pravil OZZ ter dejanskega zdravstvenega stanja, ni pa razvidna strokovna presoja utemeljenosti do zdraviliškega zdravljenja tudi po vsebini. Tako ni mogoče niti ovrednotiti morebitnega poslabšanja tožnikovega zdravstvenega stanja in zaključiti ali je bilo v tem predsodnem postopku pri tožniku zdravstveno stanje res nespremenjeno, kar bi tožencu, upoštevajoč 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP omogočalo zgolj procesno odločitev.
nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Vložnik je na sodišče posredoval vlogo, ki nima z zakonom določenih sestavin, da bi jo sodišče lahko obravnavalo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno postopalo po 108. členu ZPP in vložnika s sklepom pozvalo, da vlogo v 15 dneh dopolni z odločbo, ki jo izpodbija ter postavi jasen in določen tožbeni zahtevek. Obenem ga je poučilo o možnosti pridobitve brezplačne pravne pomoči in ga opozorilo, da bo vloga zavržena, če ne bo dopolnjena v skladu z zahtevami iz sklepa. Ker tožnik vloge v roku ni dopolnil v skladu s sklepom sodišča, niti ni zaprosil za brezplačno pravno pomoč, je sodišče prve stopnje vlogo pravilno zavrglo.
Tožnica vloženi reviziji ni priložila predloga za dopustitev revizije. V drugem odstavku 373. člena ZPP je predpisano, da mora biti reviziji med drugim priložen tudi ta predlog. Ker ta procesna predpostavka ni bila izpolnjena in ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen v zvezi s 336. členom ZPP), je z izpodbijanim sklepom revizija pravilno zavržena.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 1, 37, 38, 38/1, 38/1-3, 39, 40, 41, 42. ZPP člen 249.
nagrada izvedencu - dodatna dokumentacija
Toženec nasprotuje priznani nagradi za zbiranje in študij dodatne dokumentacije v višini 153,00 EUR. Toženec v pritožbi z ničemer ne omaje pravilne ugotovitve sodišča o obsegu dodatne dokumentacije. Odmera nagrade je torej skladna s 3. alinejo prvega odstavka 38. člena Pravilnika in je ni potrebno zniževati.
regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Regulacijske začasne odredbe pa so zaradi preprečitve težko nadomestljive škode dopustne v izjemnih, nujnih in upravičenih primerih pod pogojem, da je izkazano, da bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta stranki nastala težko nadomestljiva škoda. Obstoj težko nadomestljive škode je potrebno ugotavljati in presojati za vsak primer posebej in to restriktivno. Namen regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja, kar narekuje restriktiven oziroma omejevalen pristop pri razlagi pojma "težko nadomestljiva škoda". Glede na delo, ki ga tožnik opravlja delo v gradbenem podjetju, ki vključuje terensko delo, dvigovanje težkih bremen in delo na višini, je s tem izpolnjen tudi naslednji pogoj, tj. da bi v primeru dela v skrajšanem delovnem času (upoštevaje izpodbijano dokončno odločbo toženca) bila izkazana težko nadomestljiva škoda za njegovo zdravje.
V postopku izdaje začasne odredbe se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Ta je podana takrat, ko več razlogov govori v prid nekega zaključka od tistih, ki kažejo nasprotno.
Ker gre za bolniški stalež, v tem primeru niti v določbah ZZVZZ niti v določbah Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ni pravne podlage, da bi toženec odločal o morebitnih razbremenitvah pri delu na način, kot je to v primeru priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja po določbah ZPIZ-2. Tožnik je dolžan delati skladno s pogodbo o zaposlitvi in so s tem v zvezi pritožbene navedbe, da mu mora delodajalec zagotoviti razbremenitve pri delu, neutemeljene.
URS člen 14, 14/2. ZDR-1 člen 6, 44, 133, 133/1, 133/2. ZSPJS člen 1, 1/2, 2, 2-13. ZPP člen 213, 213/2, 214, 214/2, 358, 358-3, 358-5. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
načelo enako plačilo za enako delo - javni uslužbenci - prepoved razlikovanja (diskriminacije) - načelo enakosti pred zakonom - pravica do učinkovitega sodnega varstva - dokazni predlog - nesporno dejstvo - opis del in nalog - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izhajalo iz stališča, da med strankama ni spora o tem, kakšna je vsebina dela, ki ga je opravljala tožnica, temveč je sporno zgolj pravno vprašanje, ali ji v takih okoliščinah pripada višje plačilo. Ker je dejansko stanje pravilno ugotovljeno in bistvo spora ni v dokazovanju dejanskega dela, temveč v pravilni uporabi materialnega prava, neizvedba predlaganih dokazov ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe in zato ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.
Eden izmed izrecnih ciljev ZSPJS je zagotoviti enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih (drugi odstavek 1. člena ZSPJS). Bistvo tega načela je, da javni uslužbenec za enako delo ne sme biti slabše plačan od drugega javnega uslužbenca, razen če za razlikovanje obstaja stvaren in razumen razlog. Odločilno je, da se primerljivost dela presoja po njegovi vsebini, ne po poimenovanju delovnega mesta. V sporih, v katerih zahtevek temelji na načelu enakega plačila za enako delo, je ključno merilo dejanska vsebina dela in ne formalni vhodni pogoji. Plačne razlike morajo temeljiti na (ne)primerljivosti dela, ne pa na formalnih razlikah, ki nimajo vpliva na vsebino dela. Razlika v zahtevanem obsegu delovnih izkušenj, ob sicer povsem identičnem opisu del in nalog ne predstavlja objektivnega kriterija, ki bi lahko utemeljil različno vrednotenje dela.
Pravilnik o obrazcih in listinah za uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja (2013) člen 4. ZZVZZ člen 40, 40/1, 40/1-1, 41. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 247. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 354.
Tožnikovo razlogovanje, da je potrebno pri presoji upravičenosti do povrnitve prevoznih stroškov v okviru ustreznosti zdravstvenega zavoda iz 1. alineje prvega odstavka 40. člena ZZVZZ upoštevati tudi nemedicinske okoliščine na strani tožnika, je zmotno. Življenjsko je sicer sprejemljivo, da bi si lahko zavarovanec izbral zdravstveno ustanovo, ki bi mu ustrezala upoštevajoč njegove subjektivne kriterije, pa vendar je potrebno imeti v vidu, da gre za izvedbo storitev v javnem sektorju, kjer je potrebno usklajevanje izvedbe različnih storitev zavarovancev z območja celotne države, pri čemer je neizbežna nezmožnost upoštevanja subjektivnih nemedicinskih okoliščin, ki ne morejo biti podlaga za priznanje povrnitve prevoznih stroškov.
stroški postopka - konec postopka zunaj obravnave - zamudna sodba - smiselna uporaba
ZPP ne določa, da se v zvezi z zahtevkom za povrnitev stroškov po sedmem odstavku 163. člena ZPP sklep o odmeri stroškov izda šele po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Tožnica je po izdaji zamudne sodbe upravičeno zahtevala povrnitev stroškov, o katerih je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo z izpodbijanim sklepom.
ZDR-1 člen 5, 5/2, 13, 13/2, 23, 23/1, 23/2, 126, 131. ZZSDT člen 14, 14/1, 14/1-1, 17. OZ člen 5, 7, 50, 50/1, 86, 86/1. ZPP člen 2, 2/2, 128, 128/5, 333, 333/1. ZDSS-1 člen 41, 41/6. BRSZD člen 9.
kadrovska štipendija - tujec - delovno dovoljenje za tujca - pogodba o izobraževanju - pogodba o usposabljanju - prikrivanje - namen strank - prikrito delovno razmerje - zloraba - avtonomija pogodbenih strank - kršitev temeljnih načel - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - nična pogodba - odškodninska odgovornost - dejanski delodajalec - plačilo za delo - regres za letni dopust - rok za pritožbo
Delavec v primerih, ko se ugotovi, da je bila pogodba o zaposlitvi nična, delovno razmerje pa realizirano, obdrži že pridobljene pravice iz delovnega razmerja. Glede na specifičen položaj v tej zadevi, kjer tožnica ni želela, da opravlja delo za toženko preko fiktivne pogodbe, ampak si je želela zaposlitve preko delovnega dovoljenja, toženka pa je izkoristila svoj prevladujoč položaj, v njunem odnosu pa so obstajali vsi elementi delovnega razmerja, takšna zloraba ne more uživati pravnega varstva, zato je tožnica upravičena do odškodnine v obliki plačila za vse opravljeno delo (126. člen ZDR-1) in do regresa za letni dopust, ki bi ji pripadal na podlagi 131. člena ZDR-1.
Odločitev o stroških postopka v sodbi se vedno šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP). Zoper sklep je rok za pritožbo 15 dni, zoper sodbo pa od novele ZPP‑E 30 dni (prvi odstavek 333. člena ZPP). Vendar kadar sodišče odloči o glavnem zahtevku in stroških postopka z isto sodno odločbo, se lahko stranka pritoži tako zoper odločitev o glavni stvari kot o stroških postopka v roku 30 dni.
URS člen 7. ZPP člen 72, 206, 353, 355, 358, 358-5, 365, 365-3. ZDR člen 204, 204/3. ZVS člen 4, 19, 19/3. ZDR-1 člen 6, 9, 9/2, 20, 20/1, 73, 73/1, 73/1-6, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 129, 137, 137/1, 200, 200/3. OZ člen 82.
ločitev države od verskih skupnosti - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izločitev sodnika - prekinitev postopka - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - oseba pooblaščena za zastopanje - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - v poslovni register vpisani podatki - diskriminacija - povračilni ukrep - dodatek za delovno dobo - zakoniti zastopnik - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Tožnik v pritožbi predlaga pritožbenemu sodišču, naj poda predlog za izdajo svetovalnega mnenja Vrhovnega sodišča. Po četrtem odstavku 206. člena ZPP lahko sodišče odredi prekinitev postopka, ko ugotovi, da bi moralo uporabiti pravno pravilo, glede katerega sodna praksa višjega sodišča ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. V takem primeru sodišče predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja. Ker predlog za svetovalno mnenje lahko vloži le sodišče prve stopnje zaradi neenotne prakse višjega sodišča, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni, predpisani pogoji niso izpolnjeni.
V skladu z 72. členom ZPP izločitev lahko zahteva tudi stranka, in sicer takoj ko zve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe; pri tem mora navesti tudi okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Tega tožnik v postopku na prvi stopnji ni storil, zato pritožbenih očitkov o krnitvi videza nepristranskosti pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
individualni delovni spor - stroški postopka - načelo uspeha strank
Sodišče prve stopnje je povračilo stroškov sodnih izvedencev tožniku priznalo le glede na doseženi uspeh. Pritožba temu utemeljeno nasprotuje s sklicevanjem na prvi odstavek 38. člena ZDSS-1, na podlagi katerega lahko sodišče odloči, da mora delodajalec kriti vse stroške za izvedbo dokazov, tudi če delavec v sporu ni v celoti uspel, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški. Ta določba nekoliko zmanjšuje stroškovni riziko delavca kot praviloma ekonomsko šibkejše stranke v delovnem sporu, pomen pa ima zlasti pri dokazu s postavitvijo izvedenca, ki je praviloma povezan z občutnimi stroški. V obravnavanem sporu sta izpolnjena oba zakonska pogoja: tožnik je v sporu delno uspel z zahtevkom, zaradi delne zavrnitve zahtevka pa niso nastali posebni stroški.
ZPP člen 142, 142/4, 277, 318, 318/1, 318/1-3, 358, 358-5. ZDR-1 člen 138, 138/2.
zamudna sodba - pridobitev podatkov - datum vročitve - fikcija vročitve - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - čakanje na delo doma
Pridobitev informacije od sodišča po elektronski poti pooblaščenca ne razbremeni dolžnosti, da sam preveri datum vročitve z vpogledom v spis, zlasti kadar je pooblaščenec v dvomu glede trenutka vročitve in ko gre za odločilno procesno dejstvo, od katerega je odvisna izguba pravice. Iz vsebine elektronske korespondence izhaja, da je pooblaščenka tožene stranke zaprosila za podatek o datumu vročitve sodnega pisanja, ker naj bi bilo toženi stranki puščeno v hišnem predalčniku in ne ve, kdaj je prejela pošto. Na poizvedbo je odgovorila administrativna uslužbenka sodišča, ki je po naravi svojega dela pristojna za posredovanje tehničnih oziroma administrativnih podatkov, ne pa za pravno presojo nastopa fikcije vročitve v smislu določb ZPP.
V skladu z drugim odstavkom 138. člena ZDR-1 delavcu, ki je na čakanju na delo doma, pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnove. Sodišče prve stopnje je kljub tej ugotovitvi tožniku priznalo plačilo, kot da bi delo opravljal v polnem obsegu, s čimer je napačno uporabilo materialno pravo. Zato je bilo treba sodbo v tem delu na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremeniti tako, da se tožniku za mesec junij 2022 prizna le 80-odstotno nadomestilo plače.
zavrženje tožbe - res iudicata - identiteta tožbenega zahtevka - plačilo nadomestila plače - napredovanje - plačilo razlike
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je bilo o tem tožbenem zahtevku tožnice že odločeno. Ni odločilno, da je bilo tedaj odločeno o tožničinem zahtevku za plačilo nadomestila plač, saj med strankama ni sporno, da tedaj tožnica ni zahtevala tudi dela plače zaradi napredovanja. Tožnica ta del (nadomestila) plače zahteva poleg zneska, ki ji je bil prisojen v prejšnjem postopku. Tega dela zahtevka za nadomestilo plače tožnica ni uveljavljala v prejšnjem postopku, kar pomeni, da o identiteti tožbenega zahtevka ni mogoče govoriti.
Pravna podlaga za vračilo neutemeljeno prejetih zneskov pokojninske dajatve je podana v 194. členu ZPIZ-2 v zvezi s 190. členom OZ. Toženec lahko za preteklo obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje dajatve, ne glede na ustavitev izplačevanja za naprej, odloča o preplačilu in dolžnosti vračila neupravičeno izplačanih sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev za uživanje.