Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 259, 259/3. ZUP člen 6, 6/2.
pravica do medicinsko tehničnega pripomočka - diskrecijska pravica - izboljšanje zdravstvenega stanja
V primeru odločanja po tretjem odstavku 259. člena POZZ gre za diskrecijsko odločanje toženca oziroma za odločanje po prostem preudarku. Skladno z drugim odstavkom 6. člena ZUP mora pristojni organ odločbo izdati v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano.
Toženec se glede odločitve po prostem preudarku sklicuje na posebno organizacijsko navodilo o izvajanju tretjega odstavka 259. člena POZZ, in sicer, da bi moralo biti izkazano, da bi medicinsko tehnični pripomoček pripomogel k izboljšanju zdravstvenega stanja tožnice. Omenjeno nikakor ne more biti edino merilo. Tak pogoj ni določen niti v ZZVZZ niti v POZZ. Razen tega bi tako stališče lahko pomenilo, da zavarovanec, ki se mu zdravstveno stanje kljub uporabi medicinsko tehničnega pripomočka ne more več izboljšati, do tega pripomočka ne bi bil upravičen.
pravice iz invalidskega zavarovanja - odprava upravnega akta - stroški postopka
ZDSS-1 v drugem odstavku 81. člena določa, da če sodišče tožbenemu zahtevku ugodi, s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi delno ali v celoti in odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Ne glede na to, da je sodišče zgolj poseglo v del izpodbijane odločbe toženca (glede stvarnih razbremenitev), pa mu s tem v zvezi ni mogoče očitati, da bi moralo zgolj delno odpraviti izpodbijano odločbo. Sodišče s tem, ko je v celoti odpravilo tako prvostopenjsko kot drugostopenjsko odločbo toženca, ni kršilo že omenjene določbe drugega odstavka 81. člena ZDSS-1 in so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče glede na tretji odstavek 154. člena ZPP odločiti, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka oziroma podredno, da ji je toženec dolžan povrniti (največ) 20 % stroškov postopka. V zadevi se je presojalo tožničino zdravstveno stanje in vpliv tega zdravstvenega stanja na njeno delovno zmožnost. Kot že rečeno, toženec v predsodnem postopku dejanskega stanja ni pravilno ugotovil, zato je sodišče utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi toženca ter samo odločilo o pravici iz invalidskega zavarovanja. V takem primeru pa je toženec dolžan nositi stroške, ki jih je imela nasprotna stranka.
ZDR-1 člen 11, 44, 200, 200/3. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o spremembi Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji in Protokola o izvajanju Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji člen 8. ZPP člen 212, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8.
datum prenehanja delovnega razmerja - zavrženje tožbe - roki za uveljavljanje sodnega varstva - sorazmerni del regresa - opravljanje dela - pomanjkljiva trditvena podlaga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
S sklicevanjem na tretji odstavek 200. člena ZDR-1 je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno stališče, da bi tožbo, s katero tožnik uveljavlja, da mu delovno razmerje ni prenehalo 24. 5. 2022, temveč 17. 10. 2022, moral vložiti v roku 30 dni od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice, in da je ta rok pričel teči naslednji dan po dnevu, ki je bil določen kot datum prenehanja delovnega razmerja. Tožbo je vložil šele 29. 12. 2022, zato je sodno varstvo glede obstoja delovnega razmerja uveljavljal prepozno.
Pritožba utemeljeno navaja, da je tožnik dejansko opravljanje dela utemeljeval tudi s trditvijo, da mu je toženka obračunavala plačo za redno delo (neopravičen izostanek na plačilnih listah ni bil naveden) in mu plačo tudi nakazala na TRR. Kot dokaz je predložil plačilne liste, izpis iz TRR in predlagal svoje zaslišanje. Ker plačilo za delo v osnovi predstavlja protidajatev delodajalca v zameno za opravljeno delo delavca (44. člen ZDR-1), ki je bil v tej zadevi tudi prijavljen v socialna zavarovanja, bi sodišče prve stopnje vprašanje (ne)opravljanja dela moralo presoditi tudi z vidika navedenih tožnikovih trditev in dokazil. Ker tega ni storilo, je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 108, 108/5. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 63/2, 73, 73/1.
zavrženje tožbe - prevod pisanj - uradni jezik sodišča - laična vloga - vloga, sposobna za obravnavanje - brezplačna pravna pomoč - razveljavitev prvostopenjske odločbe
Zgolj zaradi dejstva, da ob prevedenih prilogah, ni bila prevedena tudi laična tožba, ni mogoče zaključiti, da tožnik ni ravnal skladno z napotilom sodišča. Po vpogledu v laično tožbo je mogoče ugotoviti, da je tudi tožba tožnika sestavljena v jeziku, ki je v uradni rabi pred sodiščem.
ZDR-1 člen 33, 33/3, 34, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 89/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opravljanje drugega dela - odredba delodajalca - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nezakonita odpoved - prepoved opravljanja dela - kršitev z znaki kaznivega dejanja - sprememba izpodbijane sodbe - delna razveljavitev sodbe
Odločitev sodišča prve stopnje, da je podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in utemeljena, je materialno pravno zmotna. V tožničini pogodbi o zaposlitvi je določeno, da so njene delovne naloge poleg čiščenja perila tudi čiščenje pripadajočih delovnih prostorov, za katere je izrecno navedeno, da so to pralnica, likalnica, šivalnica in pripadajoči pomožni prostori. Tako terasa in hodnik spodaj (dojenčki) ne sodita med delovne prostore, ki jih je bila tožnica dolžna čistiti v okviru del in nalog svojega delovnega mesta. Poleg tega odredba o čiščenju terase in hodnika spodaj (dojenčki) ni bila časovno omejena. Toženka tožnici delovnih nalog suhega in mokrega čiščenja terase in hodnika spodaj (dojenčki) ni odredila kot začasnega dela niti ni opredelila, ali gre za povečan obseg dela na delovnem mestu Čistilka II oziroma zmanjšan obseg dela na delovnem mestu Perica II, zato odredba ni skladna z določbo 33. člena ZDR-1.
Tožnica s tem, ko te odredbe ni spoštovala, ni kršila svojih delovnih obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, zato utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 ni podan in je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z drugim odstavkom 89. člena ZDR-1.
ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
ocena delovne uspešnosti - odločanje v senatu ali sodniku posamezniku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Predmet tožbenega zahtevka je ocena redne delovne uspešnosti. O tožbenem zahtevku je na prvi stopnji odločil sodnik posameznik, glede na pravila o sestavi sodišča prve stopnje pa bi moral odločiti senat. Zaradi nepravilne sestave sodišča je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
ZODPol člen 67, 88. ZJU člen 24, 25. DZ člen 138. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
dodelitev službenega stanovanja - uporaba kriterijev
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da Notranji razpis za sestavo prednostnega vrstnega reda prosilcev za dodelitev službenih stanovanj Ministrstva za notranje zadeve za leto 2022 ni bil pripravljen v skladu s Pravilnikom o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe Policije, ker se razpis sklicuje na dodatni pogoj primernosti stanovanja, čeprav Pravilnik tega kriterija ne določa kot relevantnega za dodelitev službenega stanovanja.
Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da je toženka pri dodeljevanju stanovanja, za katerega se je potegoval tožnik, uporabila kriterij, ki ga ne bi smela upoštevati. Ker je imel tožnik na prednostnem vrstnem redu večje število točk od izbrane prosilke, je ustrezno štelo, da bi moral imeti pri dodelitvi stanovanja prednost pred njo.
ZJU člen 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1, 149/1-1, 150, 150/1, 156, 156/2, 156/3, 158, 158/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (1993) člen 31.
premestitev - uradniško delovno mesto - razlika v plači - pogoji za premestitev - šikaniranje - diskriminacija - ocena delovne uspešnosti - predhodno vprašanje
Javni uslužbenec, ki se premešča iz poslovnega razloga (v konkretnem primeru zaradi reorganizacije), mora izpolnjevati predpisane pogoje za novo delovno mesto, mora biti sposoben opravljati naloge tega delovnega mesta, pri čemer pa za premestitev iz poslovnega razloga ni predpisan nadaljnji pogoj, t.j. da novo delovno mesto ustreza njegovemu dotedanjemu nazivu in da je javni uslužbenec lahko premeščen tudi na delovno mesto, ki se opravlja v nižjem nazivu (drugi odstavek 156. člena ZJU). ZJU ne določa posebnih (dejansko nobenih) kriterijev za premestitve javnih uslužbencev, zaradi česar je slednje v izključni pristojnosti delodajalca. Glede na nesporno dejstvo, da je pri toženki dejansko prišlo do reorganizacije in ukinitve izpostave, v kateri je delo opravljala tožnica ter posledično ukinitve tožničinega delovnega mesta, ter da je tožnica izpolnjevala vse pogoje za delovno mesto, na katero je bila po novem aktu premeščena, je pravilen zaključek, da je bila premestitev tožnice zakonita.
Če ima delodajalec v primeru nastanka poslovnega razloga (drugi odstavek 156. člena ZJU), na voljo kakšno (prosto) delovno mesto, ki ga lahko ponudi kateremu od presežnih javnih uslužbencev, je odločitev, komu bo delovno mesto ponudil (oz. koga bo razporedil na katero delovno mesto), v njegovi prosti presoji in ga pri tem niti ne zavezujejo kriteriji. Paziti mora le na to, da odločitev ni diskriminatorna, kar pa je toženka v postopku uspela dokazati, saj je na nova delovna mesta javne uslužbence premestila oziroma z njimi sklenila nove pogodbe o zaposlitvi prvenstveno glede na področje dela, ter nadalje upoštevajoč kriterije iz 31. člena KPND.
ZPIZ-1 člen 109, 110. ZPIZ-2 člen 61, 108, 108/2. URS člen 14.
del vdovske pokojnine - delna starostna pokojnina - sorazmerni del starostne pokojnine - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje obveznega zavarovanja
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbeni trditvi, da je tožnico kot vdovo s priznano delno pokojnino treba enako obravnavati kot vdovo, ki ji je priznan sorazmerni del starostne pokojnine in ji skladno z 61. členom ZPIZ-2 priznati še 15 % zneska pripadajoče vdovske pokojnine. Tožnica starostne pokojnine ni uveljavljala, saj je še vedno prijavljena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi delovnega razmerja. Delovno razmerje tožnici ni prenehalo. Skladno z drugim odstavkom 108. člena ZPIZ-2 ni podan ključni pogoj za priznanje pravice do pokojnine, to je prenehanje obveznega zavarovanja.
Zakaj ne gre enačiti delne pokojnine in sorazmernega dela starostne pokojnine, je sodišče pravilno pojasnilo, saj pravica do starostne pokojnine vključuje tudi izplačevanje sorazmernega dela starostne pokojnine. Sorazmerni del starostne pokojnine je njen del in ne neka posebna vrsta pravice, kot je delna pokojnina. Zato ne gre za vsebinsko identični pravici, ki bi omogočali primerljivost in kar bi lahko predstavljalo neenakopravno obravnavo in kršitev 14. člena Ustave RS.
pritožba se šteje za umaknjeno - prepozno plačilo sodne takse - fikcija vročitve odločbe
Glede na datum vročitve sklepa pritožbenega sodišča, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o zavrnitvi toženkinega predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se je toženki rok za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo iztekel dne 23. 5. 2022. V pritožbi izpostavljeno toženkino plačilo te sodne takse dne 1. 7. 2022, torej že po izdaji izpodbijanega sklepa, je bilo tako prepozno.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232. ZDSS-1 člen 63. ZZVZZ člen 28, 29. ZDR člen 137, 137/1, 137/2, 137/3.
začasna nezmožnost za delo - obseg sodnega odločanja - nadomestilo plače - predhodno vprašanje - dokazna ocena izvedenskega mnenja - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokončna upravna odločba - poklicna rehabilitacija
Sodišče je pojasnilo, da gre za spor o začasni nezmožnosti za delo in da je ugotovilo drugačno dejansko stanje kot toženec v izpodbijanih odločbah. Skladno s 63. členom ZDSS-1 je z izpodbijanima odločbama toženca zamejen obseg sodnega odločanja, zato vprašanje upravičenosti do nadomestila plače ne more biti predmet tega socialnega spora. Gre za dva ločena postopka. Tako mora ostati neuspešna pritožbena trditev, da manjka opredelitev sodišča v smislu rizika nezmožnosti za delo v času priznane pravice do poklicne rehabilitacije. Ne gre za predhodno vprašanje, saj pravica zavarovanca do dajatev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja nastane ob nastopu zavarovalnega primera ter ob izpolnitvi drugih pogojev za pridobitev pravice oziroma dajatve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00074125
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131.
nesreča pri delu - padec - odškodninska odgovornost delodajalca - predpostavke krivdne odgovornosti - neobstoj vzročne zveze - izključna odgovornost oškodovanca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da škodni dogodek ni posledica nobene od sicer ugotovljenih opustitev ukrepov za varno delo s strani tožnikovega delodajalca, temveč izključno tožnikovega neskrbnega ravnanja oziroma kršenja osnovnih načel in pravil varstva pri delu. Zaradi izostanka vzročne zveze, kot ene od predpostavk odškodninske odgovornosti, je posledično odškodninski zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Bistveno za presojo (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka je pravilno ugotovljeno dejstvo, da do spornega dogodka sploh ni prišlo pri neposrednem delu razkladanja ali nakladanja mesa iz dostavnega vozila, ampak pri pomikanju tožnika iz hladilnice v dostavno vozilo, brez tovora, ko se je obesil na mesarski kavelj na način, da se je z obema rokama držal na kavlju s celotno svojo težo ter se pognal in z zaletom dosegel, da se je na kavlju zapeljal proti tovornemu vozilu. Padec tožnika je torej neposredna posledica dejstva, da je tožnik delovno sredstvo samovoljno uporabil v nasprotju z njegovim namenom, saj je bilo delovno sredstvo namenjeno transportu kosov mesa in ne transportu ljudi, s čimer je bil tožnik, kot izkušen in usposobljen delavec, seznanjen.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 5, 5/1, 5/6. Stavkovni sporazum med Vlado Republike Slovenije, Ministrstvom za notranje zadeve, Policijo in Policijskim sindikatom Slovenije (2013) točka 13, 13-c. ZJU člen 16.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - policist - najkrajša varna pot
Pritožba zmotno vztraja na stališču, da bi toženka morala glede na določbe Sporazuma oziroma Stavkovnega sporazuma in Aneksa h KPND tožniku, ki je imel možnost prevoza po avtocesti, pot določiti z upoštevanjem avtoceste in mu za to pot tudi priznati povračilo potnih stroškov. Sodišče prve stopnje je utemeljeno presodilo, da je javnemu uslužbencu mogoče upoštevati pot z uporabo avtoceste le v primeru, če gre hkrati za najkrajšo izmed vseh varnih poti za prihod na delo in odhod z dela, pri čemer je pravilna tudi presoja, da je najkrajša varna pot tista, ki je najkrajša po razdalji in ne najkrajša po času, saj je trajanje posamezne vožnje zaradi prometnih in drugih razmer na cesti ali načina vožnje na isti relaciji lahko vsakokrat različno. Javnim uslužbencem tako pripada kilometrina le za takšno pot, kar je izrecno določeno v prvem odstavku 5. člena Aneksa h KPND.
Za ugotavljanje razdalje, ki je podlaga za izplačilo stroškov prevoza, ni bistven podatek, po kateri poti se tožnik dejansko vozi oziroma katero pot dejansko uporablja za pot na delo in z dela, niti katera pot je časovno najkrajša, temveč je, glede na to, da gre za merilo, ki ga je potrebno uporabiti, bistveno zgolj to, katera izmed poti je najkrajša varna pot.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00074164
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 137, 137/2, 282, 282/1. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/2.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - običajna praksa - opravljanje dela - soprispevek delavca - odmera nepremoženjske škode - delna sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi morala delo razmeščanja palet, ko so bile te zataknjene, opravljati dva delavca. Pravilno je zaključilo, da je bilo pričakovano, da delo opravlja en delavec. Tako se je delo tudi običajno opravljalo. Glede na dolžnost delodajalca, da zagotovi varen delovni proces v skladu s 5. členom ZVZD-1, si toženka v pritožbi neutemeljeno prizadeva za to, da njena (krivdna) odgovornost ne bi bila podana. Neutemeljeno tudi poudarja, da vse palete niso bile zataknjene, saj je do poškodbe prišlo, ko je tožnik razmeščal zataknjeno paleto, torej pri delu, ki bi ga morala opravljati dva delavca. Delo je opravljal sam, kar je bilo po pričakovanjih toženke, običajno. V tem je njeno protipravno ravnanje; torej da dela ni organizirala na pravilen način, kar je vodilo do poškodbe.
Od delavca, ki delo opravlja na običajen (s strani delodajalca predviden) način, se ne more zahtevati, da dela drugače oziroma da v nasprotju z uveljavljeno prakso prosi za pomoč sodelavca, ki sicer opravlja drugo delo. Organizacija dela je v pristojnosti delodajalca. Kljub določbi drugega odstavka 12. člena ZVZD-1 ni mogoče od delavca zahtevati, da delo opravlja v nasprotju z uveljavljeno prakso. Tožniku, ki je delo opravljal na običajen način, tako ni mogoče očitati, da je soprispeval k nastanku škode. Če toženka dela ni organizirala tako, da bi zataknjene palete razmeščala dva delavca, mu neutemeljeno očita, da bi moral sam delo opravljati tako, da bi prosil za pomoč sodelavca, torej v nasprotju z načinom dela, kot ga je sama organizirala. Ugotovljeno dejstvo, da za pomoč ni zaprosil, tako ne vodi do presoje, da je podan njegov soprispevek k nastanku škodnega dogodka. Podana je izključna odgovornost toženke za nastalo škodo.
ZPIZ-2 člen 70, 71, 131, 131-2. ZIUOM člen 1, 10, 11, 13. URS člen 52. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 65. ZPIZ člen 205. ZUOPP-1 člen 4.
priznanje zavarovalne dobe - poklicna rehabilitacija - invalidnost - srednja šola - izobraževanje otroka s posebnimi potrebami
Kot poklicna rehabilitacija se po določbi 131. člena ZPIZ-2 izjemoma šteje tudi čas, ko oseba še ni vključena v delovni proces. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pri tožniku ne gre (niti ne more iti) za poklicno rehabilitacijo po določbah 70. člena ZPIZ-2 oziroma v času nastanka invalidnosti veljavne zakonodaje. Tožnik je bil ob nastanku invalidnosti mladoleten in tako ni bil vključen v delovni proces. Zato se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na določbe ZIUOM, ki je veljal v času srednješolskega izobraževanja tožnika, zmotno pa je zaključilo, da v okoliščinah konkretnega primera ne gre za poklicno rehabilitacijo po določbah tega zakona.
Pritožba utemeljeno opozarja, da ni pravne podlage za razlikovanje med otroki, ki so invalidi že od rojstva in tistimi pri katerih do invalidnosti pride zaradi poškodbe.
nadomestilo za invalidnost - izpolnjevanje pogojev - ugovor pasivne legitimacije - status invalida
Ključno je, da pri tožnici ni izkazan status invalida po 1. členu ZINNI. Tožnica se neuspešno sklicuje na pridobitev statusa invalida v povezavi z določbo ZSVI. Status invalida, ki ga ima tožnica po določbah ZZRZI, določa drugačne kriterije za pridobitev statusa invalida. Glede statusa invalida se ZINNI v drugem odstavku 3. člena izrecno sklicuje na določbe ZDVDTP, ne pa na določbe drugih zakonov. Tožnica niti ni dokazala izpolnitev ostalih pogojev, določenih v 3. členu ZINNI.
Direktiva Sveta 93/104/ES z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2-5. KPJS člen 40. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 16, 16/8.
dodatek za izmensko delo - policist - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Za izmensko delo oz. za izmene odločilno izmenično menjavanje delavcev na določenem delovnem mestu po določenem vzorcu, pri čemer vzorec zaporedja ni pomemben, ni pomembno, če je vzorec izmen prekinjen ali neprekinjen, lahko tudi krožen. Glede dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o časovnih okvirjih dela tožnika, iz katerih izhaja, da je tožnik v relevantnem obdobju celo večkrat delal v popoldanskem času kot z začetkom dela okoli 7.00 ure zjutraj, je nerazumljiv in tudi nesprejemljiv zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik do dodatka za izmensko delo ni upravičen, ker je (naj bi) delo večinoma opravljal v dopoldanskem času med 7.00 in 15.00 uro, zgolj občasno pa tudi v popoldanskem času in ponoči.
Utemeljena je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zadovoljivo pojasnilo, zakaj naj tožniku dodatek za izmensko delo ne bi pripadal upoštevaje ugotovljeno opravljanje dela v zgoraj povzeti časovni razporeditvi.
plačilo nadurnega dela - dnevnice kot del plače - bruto in neto znesek - razveljavitev prvostopenjske sodbe
V dosedanjem postopku ugotovljena okoliščina, da je tožnik preko dnevnic prejel izplačane neto zneske nadurnega dela, predpostavlja, da v delovnem sporu lahko uspešno zahteva plačilo preostale, neizplačane razlike plače glede nadurnega dela v višini, ki zajema del plače za davke in prispevke.
ZPP člen 7, 249, 252, 252/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49.
stroški in nagrada izvedenca - zelo zahtevno izvedensko mnenje - nagrada za študij dodatne dokumentacije - povečanje nagrade
Za zelo zahtevna mnenja gre takrat, ko je zadana naloga izvedenki tako zahtevna, da zahteva dodatni poglobljeni študij, obsežne analize ali preračune. Po presoji pritožbenega sodišča je takšno tudi mnenje izvedenke v obravnavanem primeru.