izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca
Ker začne izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca učinkovati, ko je delodajalcu vročena, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca, ki jo je tožena stranka podala po prejemu tožnikove odpovedi, nezakonita.
Institut napotitve na pravdo pride v poštev le takrat, kadar gre za spor med strankami zapuščinskega postopka glede dejstev, od katerih je odvisna njihova dedna pravica (210. čl. ZD), ali kadar je spor med dediči glede obsega zapuščine (212. čl. ZD). Kadar pa gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka v zapuščinskem postopku, se institut napotitve na pravdo ne more uporabiti. Zapuščinsko sodišče ne more odločati o dedovanju tistih pravic, ki so še sporne, saj bi bilo tako odločanje preuranjeno.
pasivna legitimacija - gradnja avtocest - premoženjska škoda
Iz določbe 2. odstavka 3. čl. ZDARS izhaja, da DARS svoje zakonsko določene naloge vedno opravlja za račun države, ne pa za svoj račun, zato ob pravilni uporabi te zakonske določbe DARS ni pasivno legitimiran v tem sporu in ni odgovoren za škodo, ki izvira iz zatrjevano nepravilno urejene deponije na tožnikovem zemljišču, ki je bila urejena v zvezi z izgradnjo avtoceste na odseku V. - A. v.
Prijava terjatev, ki so nastale po začetku stečajnega postopka in ki se štejejo za stroške stečajnega postopka, narave teh terjatev ne spreminja, ne glede na to, kakšno je bilo ravnanje stečajnega upravitelja. Kljub temu, da je (po nepotrebnem prijavljene) terjatve (iz naslova plače za obdobje zaposlitve od uvedbe stečajnega postopka dalje) priznal, lahko tožnica njihovo plačilo uveljavlja v individualnem delovnem sporu z dajatveno tožbo. Tudi če bi jih prerekal in tožnico napotil na pravdo, tožnica v tem delu ne bi imela le ugotovitvene tožbe, temveč dajatveno. Njen interes namreč ni le v tem, da se ugotovi obstoj terjatve, temveč v tem, da pridobi izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko v izvršbi doseže poplačilo take terjatve iz stroškov stečajnega postopka.
V sporni zadevi je listino (potrdilo o zaposlitvi in plači kreditojemalca – poroka) podpisala tožena stranka (ki je navedena kot izdajatelj listine), tožnik pa v listini navedene izjave naknadno (po podpisu) tudi ni spreminjal, saj je že pred tem vanjo vnesel neresnično vsebino. Navedel je, da je zaposlen za nedoločen čas, čeprav je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Listina zato ni postala kriva ali predrugačena listina, saj je bila izdana s strani osebe, označene kot izdajatelja, v njej pa tudi naknadno ni bilo nič spremenjeno. Tako niso podani znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin, ki se tožniku očita v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
del vdovske pokojnine – bivši vojaški zavarovanec – načelo enakosti pred zakonom
Ker je bil pokojni mož tožnice, po katerem uveljavlja pravico do dela vdovske pokojnine, uživalec invalidske pokojnine po določbah ZPIZVZ, tožnica nima pravice do dela vdovske pokojnine. Vdova oziroma vdovec je namreč (do uveljavitve novele ZPIZVZ-B) upravičen do dela vdovske pokojnine le v primeru, če je bila pokojnemu zavarovancu ali uživalcu pravic pokojnina priznana po določbah splošnega predpisa, torej Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
ZDen člen 22, 22/2, 27, 27/1, 27/9, 22, 22/2, 27, 27/1, 27/9. URS člen 33, 33. ZSKZ člen 16, 17, 17/2, 17/4, 17/6, 16, 17, 17/2, 17/4, 17/6. ZKZ člen 29, 29/1, 29, 29/1.
vrnitev podržavljenih zemljišč - denacionalizacija - oblika vrnitve - vrnitev z vzpostavitvijo lastninske pravice - dejanski uporabnik denacionalizirane nepremičnine - zakupno razmerje - varstvo lastninske pravice - lastninska pravica denacionalizacijskega upravičenca
Glede na to, da je na podlagi 16. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov tožena stranka le upravljalec zemljišč in v pravnem razmerju le s Skladom, je z analogno uporabo 22. člena ZDen mogoče priti edino do zaključka, da tudi toženka sama ne more obdržati posesti nepremičnin dlje, kot bi jo lahko Sklad.
ZPP člen 212, 337, 212, 337. SPZ člen 217, 269, 217, 269.
služnost hoje in vožnje - nasprotna tožba na ugotovitev, da je služnost nepotrebna - priposestvovanje služnosti - dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga - pritožbena novota
Čeprav ima drugotožnica sicer dostop z občinske ceste parc. št. 437/1 in nato po poti po parc. št. 437/3 na svoji parc. št. 332/2 in 332/1, sodišče ni moglo preveriti, če je možen dostop z vsemi vozili - intervencijskimi in osebnimi ter z delovnimi stroji, ki jih drugotožnica ima, ker je pot po dvorišču med tožničino stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem zelo ozka. To dejstvo bi sicer lahko ovrgel toženec, v kolikor bi z izvedencem ustrezne stroke dokazal nasprotno, vendar izvedenca ni predlagal.
nevarna stvar - nevarna dejavnost - hoja po stopnicah kot nevarna dejavnost - dolžnost vzdrževanja poškodovanih stopnic - krivdna odgovornost - pravična denarna odškodnina - soprispevek - nepremoženjska škoda
Hoja po stopnicah predstavlja vsakdanjo in običajno ravnanje in sama po sebi še ne predstavlja nevarnosti oziroma okoliščine, na katero bi moral biti človek posebej pozoren.
Izkustveno nesprejemljivo je, da hoja po stopnicah z obremenjenimi rokami ni več povsem običajna, saj v vsakdanjem življenju v večini primerov ljudje ne hodijo tudi po stopnicah praznih rok, temveč imajo v teh določene stvari. Dejstvo, da ima človek v roki kosilo za eno osebo, pa ne predstavlja tolikšnega bremena, da bi se nevarnost za nastanek škode povečala, kot je to morebiti podano pri prenašanju bremen velikih dimenzij ali velike teže.
Kadar dolžnik plačuje svoje obveznosti do upnika tako, da organizaciji za plačilni promet izda nalog za plačilo, izbiro iz I. odst. 287. čl. OZ opravi bodisi tako, da v ustrezno rubriko navede obveznost, ki jo plačuje, bodisi tako, da uporabi referenčno številko (sklic), ko jo je določil upnik.
ZTLR člen 28. SPZ člen 9, 10, 27, 27/1, 28, 44, 44/2, 269.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - omejitve
Lastninska pravica, ki sta jo tožnika pridobila s priposestvovanjem, ne more biti na škodo tožencema, ki sta lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobila v dobri veri in z zaupanjem v zemljiško knjigo, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v zemljiško knjigo.
izobraževanje - vrnitev stroškov izobraževanja - pogodba o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Tožeča stranka neutemeljeno uveljavlja zahtevek za povračilo stroškov izobraževanja, saj je pogodba o zaposlitvi, s katero je bila dogovorjena obveznost tožene stranke, da določen čas ostane v delovnem razmerju oz. da v nasprotnem primeru vrne stroške izobraževanja, prenehala veljati, s tem ko je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejela ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi, v kateri tovrstna obveznost ni bila določena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nezmožnost za delo – varno delo
Tožeča stranka je iz hude malomarnosti huje kršila pogodbeno in zakonsko obveznost iz delovnega razmerja, saj je upravljala z vozilom tožene stranke, kljub temu da za delo ni bila zmožna, in ker o nezmožnosti za delo tožene stranke niti ni obvestila. Upoštevaje, da je spoštovanje obveznosti iz varnosti in zdravja pri delu ena temeljnih obveznosti iz delovnega razmerja in da se je od tožeče stranke kot voznika kamiona zahtevala še posebna skrbnost, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
začasna odredba - odstranitev škodne nevarnosti - ločenost premoženja družbe in družbenika - neprimerno sredstvo zavarovanja - neprimerna začasna odredba
Ustanovitelj gospodarske družbe in kapitalska družba, ki jo je ustanovil, sta dva ločena pravna subjekta. Družbenik je lastnik poslovnega deleža kapitalske družbe in ne družbe ali celo njenega premoženja. Ohranitev premoženja družbe tako v ničemer ne more doseči zasledovanega namena, torej zavarovanja terjatve upnika do družbenika.
Določba 133. člena OZ ni namenjena varstvu pred sleherno grozečo škodo, torej tudi pred negotovo bodočo škodo, povzročeno s finančno transakcijo oz. za nevarnost v ekonomskem smislu.
Četudi je tožena stranka izplačevala nižjo plačo, kot bi delavcem pripadla glede na določbe zakona in kolektivne pogodbe in ne glede na dejansko izplačano plačo, je delavec upravičen do 13. plače, izračunane glede na plačo v višini, kot bi mu morala biti izplačana.
OZ-A je črtal 376. člen OZ (ki je določal, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico), vendar je to veljalo šele od dneva uveljavitve novele, to je od 22. 5. 2007 dalje. Tako obresti, ki so do tega dne že prenehale teči, s spremembo OZ niso začele ponovno teči.
Od uveljavitve ZPOMZO-1 dne 28. 6. 2003 se za izračun zakonskih zamudnih obresti ne uporablja več konformna, ampak linearna metoda.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitve pogodbenih obveznosti - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je bilo upoštevaje vse okoliščine in interese pogodbenih strank z delovnim razmerjem mogoče nadaljevati vsaj do izteka odpovednega roka (tožnik v času dolgotrajne zaposlitve pri toženi stranki predhodno ni nikoli neopravičeno izostal z dela, zaradi njegove odsotnosti delovni proces ni bil moten), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi dvodnevnega neopravičenega izostanka z dela nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ocena poskusnega dela - zagovor - vabilo na zagovor
Postopanje tožene stranke ni bilo zakonito, saj tožniku skupaj z vabilom na zagovor ni vročila negativne ocene poskusnega dela, tako da mu ni omogočila, da se na zagovor ustrezno pripravi, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
motenje posesti - pravni interes za ugotovitev motilnega dejanja - pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti - posredna posest - detencija - izvrševanje posesti pravne osebe - pomanjkljiva trditvena podlaga - določenost tožbenega zahtevka - dolžnost pooblaščenca izkazati zavezanost za plačilo ddv
Posestnik je lahko le pravna oseba oz. pravni subjekt, ki lahko glede na pozitivnopravno ureditev samostojno nastopa v pravnem prometu, ne pa tudi organi takšnega pravnega subjekta.
Tožbeni zahtevek mora biti s procesnega vidika oblikovan kot dajatveni, kar pa še ne pomeni, da je morebitni ugotovitveni del oz. ločen opis motilnega dejanja že a priori nedovoljen.
Sodišče je izhajalo iz zmotnega materialnopravnega stališča, da prvotožnica in drugotožnica, ker toženec pri njiju ni več zaposlen, nimata več ekonomskega interesa za tožbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Za presojo utemeljenosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je odločilno, da se tožena stranka tako v pisni obdolžitvi kot v pisni odpovedi ni v ničemer sklicevala na obstoj interesov obeh strank, ki bi pomembno vplivali na medsebojna razmerja, zaupanje oziroma na možnost nadaljevanja delovnega razmerja. Ker tega tožena stranka tudi v sodnem postopku ni zatrjevala ali dokazala, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.