ZGD člen 394, 394/1, 580, 580/6, 394, 394/1, 580, 580/6. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 274, 274/1, 112, 112/1, 112/2, 274, 274/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike - rok
V skladu z določbo petega odstavka 27. člena ZFPPod v zvezi z drugim odstavkom 394. člena ZGD je treba predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike po ZFPPod izbrisane družbe podati v roku 1 leta po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra v Ur. l. RS. Ta rok je torej začel teči takoj po objavi izbrisa družbe v Uradnem listu RS, a je bil nato tek zastaranja terjatve, ki ima podlago v četrtem in petem odstavku 27. člena ZFPPod, dne 23.05.2002 po sklepu Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-135/00-60 z dne 23.05.2002, objavljenem v Ur. l. RS št. 50/2002 dne 07.06.2002, zadržan do končne odločitve Ustavnega sodišča RS o ustavnosti tretjega poglavja ZFPPod. O slednji je Ustavno sodišče RS odločilo dne 09.10.2002 z odločbo št. U-I-135/00-77, ki je bila objavljena v Ur. l. RS dne 04.11.2002 in je pričela veljati dne 05.11.2002. Tako v času od 23.05.2002 do 05.11.2002 enoletni rok za vložitev predloga za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika družbe ni tekel
ZOR člen 178, 178/1, 178/2, 277, 324, 324/2, 178, 178/1, 178/2, 277, 324, 324/2. OZ člen 376, 376.
odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - porazdelitev odgovornosti - obojestranska krivda - ne ultra alterum tantum
Nepravilno je stališče pritožnice, da je potrebno prometno nesrečo, v kateri je prišlo do trčenja treh vozil, obravnavati kot dva ločena dogodka. V primeru, ko nesreča izvira iz delovanja treh vozil, kot se je zgodilo v konkretnem primeru, se porazdeli odgovornost za škodo med vse tri udeležence.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – izguba zaupanja
Ker delo na tožnikovem delovnem mestu vodje prodaje zahteva popolno zaupanje tožene stranke, je na podlagi dejstva, da je bilo to porušeno v taki meri, da nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo več mogoče, sodna razveza pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
Tožnik, pri katerem se je pokojninska doba, dopolnjena v Sloveniji, že upoštevala pri skupni pokojninski dobi pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine v BIH, za isto pokojninsko dobo ne more pridobiti pravice do pokojnine v Sloveniji.
Prevzem ključev je po sodni praksi res lahko tisto dejanje, ki šteje kot konkludentno dejanje za sklepanje na dogovor o sporazumnem predčasnem prenehanju najemnega razmerja, vendar ob nadaljnjem pogoju, da najemodajalec ob tem dejanju ne ukrepa tako, da se sklicuje na odpovedni rok in zahteva plačilo najemnine za obdobje do pogodbeno dogovorjenega ali zakonsko določenega roka veljavnosti najemnega razmerja.
ZPIZ-1 člen 23, 23/1, 156, 156/2, 249, 262, 262/1.
starševski dodatek - družinska pokojnina - status zavarovanca
Tožena stranka je v izpodbijani prvostopenjski odločbi pravilno odločila, da tožnici preneha pravica do družinske pokojnine z dnem, ko je pridobila pravico do starševskega dodatka in status zavarovanke v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
napotitev na pravdo - vštevanje daril - nujni delež - nujni dediči
Zapustnikova snaha ne sodi v krog nujnih dedičev, določenih v 25. členu ZD, zato je sklep v delu, kolikor napotuje oporočnega dediča, da vloži tožbo tudi zoper njo kot nujno dedinjo, materialnopravno napačen.
Zavod, kot strokovna organizacija za vzgojo in varstvo, je pri opravljanju svoje dejavnosti dolžan ravnati s profesionalno skrbnostjo. Zato bi moral nepredvidljivo reakcijo varovanca pričakovati in rejnico na to opozoriti.
URS člen 14, 14/2, 22, 14, 14/2, 22. ZGD člen 437, 437/5, 437, 437/5.
izstop družbenika - pravica do izplačila vrednosti poslovnega deleža - ocenjena vrednost poslovnega deleža - tržna vrednost poslovnega deleža - pripombe na izvedensko mnenje - možnost obravnavanja pred sodiščem - zamudne obresti na stroške postopka
Razlaga pravnega standarda "ocenjena vrednost poslovnega deleža" kot cene, po kateri bi bil investitor pripravljen kupiti poslovni delež tožeče stranke, kaže na pravni standard tržne vrednosti poslovnega deleža. Slednji je bil kot merilo za vračilo določen v besedilu ZGD pred uveljavitvijo novele ZGD-F, to je pred 22. 6. 2001, z novelo ZGD-F pa je bilo merilo "tržne vrednosti poslovnega deleža" nadomeščeno z merilom "ocenjene vrednosti poslovnega deleža". Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je upoštevalo ocenjeno vrednost poslovnega deleža.
V obravnavanem primeru je najzanesljivejša metoda za oceno vrednosti poslovnega deleža metoda ocene sredstev in obveznosti.
ZIZ člen 105, 105/1, 120, 120/1, 105, 105/1, 120, 120/1.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - prenos terjatve
Sodišče mora v sklepu omejiti prenos denarne terjatve glede na znesek, ki je potreben za poplačilo upnikove terjatve (razen če gre za nedeljivo terjatev).
ZKP člen 120, 120/4, 421, 421/3, 120, 120/4, 421, 421/3.
rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Glede na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-96/06-13 z dne 14.2.2008 je določilo 3. odst. 421. čl. ZKP, da se rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti šteje od vročitve obdolžencu, v neskladju z Ustavo. Rok za vložitev zahteve zoper odločbo iz 4. odst. 420. čl. ZKP se do odprave ugotovljenega neskladja šteje v skladu s 4. odst. 120. čl. ZKP. Če ima obdolženec zagovornika, se navedena odločba vroči njemu in zagovorniku, rok za vložitev pravnega sredstva pa teče od zadnje vročitve.
ZZZDR člen 51, 51/2, 55, 58, 60, 51, 51/2, 55, 58, 60. ZTLR člen 20, 20, 20.
razdelitev skupnega premoženja med trajanjem zakonske zveze - originarna pridobitev lastninske pravice - razpolaganje s posebnim premoženjem
Ob ugotovitvi, da je stranka darilne pogodbe le tožnik in ne tudi toženka, da je predmet darila le 1/2 solastninski delež tožnika in ne tudi solastninski delež toženke na nepremičninah, da je v pogodbi navedeno, kaj vse predstavlja ta solastninski delež v naravi, je pravilna odločitev, da je tožnik soglašal, da se njegovo delo in vlaganja po sklenitvi darilne pogodbe z bivšo ženo niso odrazila v več kot 1/2 deležu na skupnem premoženju, da je bila torej delitev, s katero je pridobil 1/2 solastninski delež, ustrezna in je s tem premoženjem tudi razpolagal. Tako je pravilna odločitev, da je tožnik v darilni pogodbi, ki jo je sklenil s hčerkama, razpolagal s svojim posebnim in ne s skupnim premoženjem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga – obrazložitev odpovedi
Ker je tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga navedla odpovedni razlog in tožnika opozorila na posledice odpovedi, je odpoved zakonita, saj dodatne obrazložitve v zvezi z ukinitvijo delovnega mesta v odpovedi ni bila dolžna zapisati.
Ker navedene premičnine niso oz. ne obstajajo več kot del premoženjske mase udeležencev, tudi ne morejo biti predmet (niti fizične, niti civilne) delitve v tem postopku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka ni zamudila roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve delovnih obveznosti, ki jo je tožnik izvajal že v preteklih letih, saj v primeru ponavljajočih se kršitev rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče ves čas, ko kršitve trajajo.
Dejstvo, da so bila denacionalizacijskemu upravičencu izročena nadomestna zemljišča kot odškodnina za zaplenjeno premoženje, ne more biti podlaga za odločitev, da ni pogojev za uporabo določb ZDKG. Statusa zaščitene kmetije po 2. členu ZDKG ne dobijo le kmetije, katerih zemljišča tvorijo kompleks, ampak je bistvena količina in vrsta zemljišča (od 5 ha do 100 ha površin, ki ne smejo biti izključno gozdovi). Tudi nadomestna zemljišča prevzemniku kmetije zagotavljajo večjo rentabilnost in s tem boljši eksistenčni položaj. Zato ni pravilna ocena sodišča prve stopnje, da bi bilo nepravično do ostalih dedičev, če bi le prevzemnik kmetije podedoval nadomestna zemljišča, saj je prav to namen ZDKG.
V skladu s temeljnim načelom, ki velja pri odločanju o povrnitvi stroškov, po katerem nosi stroške tista stranka, ki jih je povzročila, je namreč pomembna okoliščina, katera stranka je povzročila spor.
Mokra in spolzka tla so sicer nevarna stvar, zaradi česar imetnik objektivno odškodninsko odgovarja za škodo. Vendar pa je v presojani zadevi škoda nastala izključno zaradi ravnanja tožnice, ki se je zavedala, da lahko pri hoji po mokrih in spolzkih tleh pade, pa je lahkomiselno mislila, da do padca ne bo prišlo, zaradi česar ni podana odškodninska odgovornost niti na strani imetnika tal niti na strani njenega delodajalca (ki je njeno delo zagotavljal drugemu delodajalcu – uporabniku) ali zavarovalnice.
odpravnina - pogodba o zaposlitvi za določen čas - upokojitev
Glede na to, da pogodba o zaposlitvi za določen čas ni prenehala veljati niti na podlagi zakona zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije niti na podlagi odpovedi zaradi upokojitve, tožnik do odpravnine ob upokojitvi ni upravičen, ne glede na to, da se je naslednjega dne po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas upokojil.