Toženka zgolj z navedbo, da tožnik ni pokazal kritičnega odnosa do storjenega kaznivega dejanja in oškodovancev, ker nobena od njegovih družb ni poravnala zneskov iz sodbe oziroma protipravno pridobljene premoženjske koristi, ni zadostila kriterijem, ki morajo biti izpolnjeni pri odločanju po prostem preudarku in jih določa 6. člen ZUP. Tudi za odločanje po prostem preudarku je treba ugotoviti za takšno odločitev potrebna dejstva, odločitev pa mora biti na podlagi teh dejstev obrazložena tako, da je mogoče presoditi, ali je bila sprejeta v mejah pooblastila odločanja po prostem preudarku in v skladu z namenom, zaradi katerega je bilo tako pooblastilo dano.
Na pravico in višino invalidskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. V skladu s 44. členom ZVojI je bila tožniku pravilno priznana pravica do invalidskega dodatka v višini razlike med deležem prejemkov na družinskega člana v znesku 347,08 EUR ter osnova za odmero veteranskega dodatka v znesku 497,15 EUR, v mesečnem znesku 150,07 EUR od 1. 1. 2014 dalje.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - višina odškodnine
Merila za določitev denarne odškodnine, ki so določena v 7. členu ZPŠOIRSP so bila pravilno uporabljena. Za vsak zaključen mesec izbrisa iz registra stalnega prebivalstva je upravičenec upravičen do 50 EUR denarne odškodnine in glede na to, da tožnica ne zatrjuje, da je bilo obdobje izbrisa daljše od 112 mesecev, se sodišče ni spuščalo v presojo višine pravilnosti tega izračuna.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom - sponzorski pravni posli - donatorski pravni posli
Glede na namen določitve novih zavezancev po ZDIJZ, razviden iz obrazložitve predloga ZDIJZ-C, za razlago 1.a člena tega zakona ni bistveno, ali osebe javnega prava dejansko izvajajo prevladujoč vpliv, temveč, kot pravilno navaja upravni organ, da bi ga glede na večinski delež lahko izvajale.
Organ je štel, da so vsi dokumenti, ki se nanašajo na testiranje oziroma oddajo v brezplačno uporabo za namene testiranja, sponzorski pravni posli, dokumenti, ki se nanašajo na darila, pa donatorski pravni posli oziroma pravni posli, ki imajo enake učinke kot sponzorski ali donatorski pravni posli. Zgolj tožničin namen dodeljevanja naprav za testiranje ali kot darilo, pa po presoji sodišča še ne pomeni, da gre za sponzorske ali donatorske pravne posle oz. za pravne posle, ki imajo tak učinek.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 29, 29/2, 34. ZUP člen 9.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - premoženje zavezanca - parcela, na kateri stoji stanovanjska hiša, v kateri zavezanec živi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo zaslišanja stranke
V tej zadevi je med strankama sporno, ali naj se v premoženje tožnice šteje parcela, na kateri stoji stanovanjska hiša, v kateri živi. Smisel neupoštevanja premoženja iz 1. alineje tretjega odstavka 34. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku je v tem, da davčnim zavezancem ni treba prodajati stanovanjske hiše, v kateri živijo. Zaradi tega je bistvenega pomena pri presoji, kolikšen delež zemljišča, na katerem stoji hiša, naj se upošteva, ravno to, ali je možno del takega zemljišča posebej prodati. To pa se v upravnem postopku ni posebej ugotavljalo in je zaradi tega dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Poleg tega pa pred izdajo upravnega akta tožnica tudi ni bila seznanjena z okoliščinami, da naj bi bilo možno del parcele obravnavati ločeno od stanovanjske hiše, da bi se lahko do teh okoliščin izjasnila, čeprav je ta okoliščina bistvenega pomena za odločanje v tej zadevi. Iz navedenega razloga je po presoji sodišča prišlo tudi do kršitve načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izločitev uradne osebe - disciplinski postopek - zavrženje tožbe
Sklep o (ne)izločitvi uradne osebe sam zase ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu. Ugovore glede okoliščin, ki vzbujajo dvom v nepristranskost uradne osebe in s tem povezano nezakonitost upravnega akta, pa je dopustno uveljavljati v sporu zoper dokončno upravno odločbo o glavni stvari.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - dokazni postopek - prosta presoja dokazov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče se strinja s tožnicama, da iz primerjave stanja objekta v letu 1965 in v letu 1968, ki sicer kaže na to, da so bili v vmesnem času opravljeni posegi v konstrukcijo objekta, še ni mogoče sklepati, da so bili ti posegi opravljeni po 31. 12. 1967. Prav tako tega ni mogoče sklepati iz navedb tožnic, da se je v letu 1968 „kopalnica uredila bolj sodobno“ da so bile tedaj „urejene“ tudi stopnice v objektu ter da „se je strop nad pritličjem bolj gosto zaprl“. Kot upravičeno opozarjata tožnici, take navedbe same po sebi ne pomenijo posegov v konstrukcijo objekta, po mnenju sodišča pa bi se smiselno lahko nanašale tudi na zaključna dela po gradnji oziroma posegih v konstrukcijo, do katerih bi prišlo prej. Letnica 1968 na pročelju hiše, ki se očitno nanaša na leto, ko je bila hiša (dokončno) obnovljena, take možnosti v ničemer ne izključuje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pomembnost zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj
Glede na to, da je predmet BPP določitev deleža na premoženju velike vrednosti, to je nepremičnine, ni mogoče trditi, da ta zadeva ni pomembna za tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj ter da to zanjo ni življenjskega pomena.
obnova upravnega postopka - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga - pooblaščenec - pregled spisa - pravnomočnost predloga
V času pregleda spisa je bilo gradbeno dovoljenje že izdano in s tem del upravnega spisa, zato sodišče nima zadržkov, da ne bi sledilo ugotovitvi toženke, da se je tožničin pooblaščenec s pregledom upravnega spisa seznanil tudi z gradbenim dovoljenjem. Zato je treba šteti, da se je na ta dan z izdajo dovoljenja seznanila tudi tožnica, s tem pa je pričel teči enomesečni subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je nepravilno ugotovila dejansko stanje glede obstoja razlogov za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Slovenije in nepravilno je ravnala tudi v načinu ugotavljanja omenjene domneve. Pri ugotavljanju domneve namreč ne gre za to, da upravni organ išče in ugotavlja izključno tista dejstva, ki bi morebiti lahko vodila do zaključka, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu. Upravni organ namreč veže načelo materialne resnice, kar pomeni, da ima organ obveznost, da ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Na zaslišanju tožnik ni bil seznanjen o tem, da obstaja domneva, da se ne bo podrejal pravnemu redu Slovenije, zato tudi ni imel možnosti, da bi dokazoval nasprotno, pri čemer pa je tožena stranka na podlagi načela materialne resnice imela možnost, da bi dvome preverila z zaslišanjem prič.
ZUreP-1 člen 93, 104, 106, 106/6, 110. EZ-1 člen 550.
omejitev lastninske pravice - služnost - ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - izgradnja objekta gospodarske javne infrastrukture - javna korist
Prvostopni organ je z odločbo uvedel postopek obremenitve nepremičnin v solasti tožnikov s trajno služnostjo postavitve daljnovoda. Ker je že pravnomočno ugotovljeno, da je javna korist za obremenitev nepremičnine s služnostjo izkazana, v tem postopku ugotovljene izkazanosti javne koristi za ustanovitev služnosti v korist služnostnega upravičenca ni več mogoče izpodbijati.
skrbništvo - skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vezanost organa na pravno mnenje sodišča
CSD niti v ponovljenem postopku ni skrbno, vestno in podrobno ugotavljal vseh relevantnih konkretnih dejstev oziroma okoliščin, ki so relevantne za sprejem pravilne in zakonite odločitve ob upoštevanju temeljnih načel upravnega postopka, izhajajočih zlasti iz določil 6. in 8. člena ZUP. Pač pa je CSD v ponovljenem postopku postopal v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča v citirani sodbi in v nasprotju z njegovimi stališči, ki zadevajo postopek. Prav tako se je pri svoji odločitvi v pravnem in tudi v pogledu relevantnega dejanskega stanja ponovno oprl na isto dokazno oceno, četudi je upravno sodišče v svoji sodbi presodilo, da je nezakonita iz številnih in podrobno argumentiranih razlogov, ki jih je CSD pri odločanju v ponovljenem postopku v celoti prezrl.
nelegalna gradnja - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - pogoji za odmero nadomestila - odstranitev nelegalne gradnje - zavezanec za plačilo nadomestila
Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora je sankcija zaradi nedovoljene gradnje. Ta je vezana na uzurpirano in degradirano zemljišče. S prenosom lastninske pravice na nedovoljeni gradnji in na zemljišču pa je tudi zaveza za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora prešla na novo lastnico, to je tožnico.
Odstranitev nedovoljene gradnje pomeni izvršitev naloženega inšpekcijskega ukrepa, kar pa na obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora nima vpliva.
Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi člen 9, 9/1, 9/1-4, 93. EZ člen 98, 101.
inšpekcijski postopek - prepoved prodaje goriva - interni bencinski servis - zadruga - član zadruge
Zadruga lahko na internem servisu toči gorivo le v lastna vozila, ki jih uporablja za opravljanje lastne registrirane dejavnosti. Drugačna razlaga določb Pravilnika, bi namen internega servisa, približala javni uporabi. Slednja pa zahteva dosti večje tehnične in varnostne zahteve za preskrbo motornih vozil z gorivi. Da bi se zadrugo zaradi njene organizacijske oblike lahko obravnavalo drugače, bi to moralo biti izrecno določeno v predpisih, kar pa iz sedaj veljavne ureditve, ne izhaja. Zato tudi ni mogoče slediti tožniku, da naj bi lastništvo članov zadruge opravičevalo uporabo internega servisa tudi za točenje goriva članom v njim lastna vozila, ki jih uporabljajo za opravljanje kmetijske dejavnosti.
matura - opravljanje mature - opravljanje mature v dveh delih s priznanjem za nazaj - obrazložitev odločbe
V ponovljenem postopku o tožnikovi prošnji za uveljavitev pravice do opravljanja mature v dveh delih, v dveh zaporednih rokih, s priznavanjem za nazaj, bo morala tožena stranka navesti vse konkretne določbe predpisov, na katere bo oprla svojo odločitev, razloge za odločitev z navajanjem dejstev in okoliščin, ki so nanjo vplivali in jih konkretno utemeljiti v obrazložitvi, tako da bo omogočena učinkovita presoja zakonitosti in pravilnosti akta.
samozaposleni v kulturi - izbris iz razvida samozaposlenih v kulturi - zahteva za izbris - v elektronski obliki vložena vloga- nepopolna vloga
Tožnikov ugovor, da vloge ni podal, je po ZUP utemeljen, saj mora v skladu z določbo 66. člena ZUP vložnik vlogo podpisati. Tožena stranka tako ni imela podlage za izdajo izpodbijane odločbe, ker zaradi manjkajočega podpisa na vlogi ni obstajal zahtevek stranke, v obravnavanem primeru pa ne gre za postopek, ki bi se vodil po uradni dolžnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - obremenitev nepremičnin s hipoteko
Na odločitev v zadevi ne more imeti vpliva dejstvo, da je nepremičnina tožnice pod hipoteko banke ter da se hiša prodaja. Zakon namreč ne predvideva, da bi se pri ugotavljanju vrednosti premoženja lahko upoštevala morebitna stvarna bremena na nepremičnini, temveč govori le o tem, da ima prosilec premoženje. Hipoteka je po določbah SPZ opredeljena kot zastavna pravica na nepremičnini. Zastavna pravica pa sama po sebi še ne pomeni, da zastavitelj s svojim premoženjem ne more razpolagati.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - kazenski postopek - vložitev obtožnice
Preiskava je le del kazenskega postopka, zato je v primeru, kakršen je obravnavani, zgolj zato, ker je bila v okviru preiskave vložena obtožnica, še preuranjeno govoriti o uspehu oziroma neuspehu postopka. Za presojo upravičenosti do plačila stroškov odobrene brezplačne pravne pomoči je namreč relevanten izid (celotnega) kazenskega postopka.
tujec - nezakonito bivanje tujca - dovoljenje za prebivanje - odločba o vrnitvi tujca
Tožnik nima dovoljenja za prebivanje, zato prebiva v Republiki Sloveniji nezakonito. Prvostopni organ mu je tako v skladu s prvim odstavkom 64. člena ZTuj-1 pravilno izdal odločbo o vrnitvi in določil rok za vrnitev.