ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 29, 29/2, 34. ZUP člen 9.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - premoženje zavezanca - parcela, na kateri stoji stanovanjska hiša, v kateri zavezanec živi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo zaslišanja stranke
V tej zadevi je med strankama sporno, ali naj se v premoženje tožnice šteje parcela, na kateri stoji stanovanjska hiša, v kateri živi. Smisel neupoštevanja premoženja iz 1. alineje tretjega odstavka 34. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku je v tem, da davčnim zavezancem ni treba prodajati stanovanjske hiše, v kateri živijo. Zaradi tega je bistvenega pomena pri presoji, kolikšen delež zemljišča, na katerem stoji hiša, naj se upošteva, ravno to, ali je možno del takega zemljišča posebej prodati. To pa se v upravnem postopku ni posebej ugotavljalo in je zaradi tega dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Poleg tega pa pred izdajo upravnega akta tožnica tudi ni bila seznanjena z okoliščinami, da naj bi bilo možno del parcele obravnavati ločeno od stanovanjske hiše, da bi se lahko do teh okoliščin izjasnila, čeprav je ta okoliščina bistvenega pomena za odločanje v tej zadevi. Iz navedenega razloga je po presoji sodišča prišlo tudi do kršitve načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rastlinjak - objekt
Tožnica nelogično zatrjuje, da je sporni rastlinjak enostavni objekt, pred tem pa, da sploh ne gre za objekt. Ne eno ne drugo v obravnavanem primeru ne drži, saj je za opredelitev objekta v obravnavani zadevi bistveno, da rastlinjak nesporno stoji na točkovnih betonskih temeljih, v katere so vgrajeni njegovi kovinski nosilci (iz obrazložitve izpodbijane odločbe še izhaja, da je predstavnica zavezanke na zaslišanju 16. 6. 2014 povedala tudi, da ima 64 točkovnih betonskih temeljev premera 30 cm in z globino 80 cm). Navedeni temelji so tako del rastlinjaka, kar pomeni, da gre za stavbo, povezano s tlemi.
obnova upravnega postopka - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga - pooblaščenec - pregled spisa - pravnomočnost predloga
V času pregleda spisa je bilo gradbeno dovoljenje že izdano in s tem del upravnega spisa, zato sodišče nima zadržkov, da ne bi sledilo ugotovitvi toženke, da se je tožničin pooblaščenec s pregledom upravnega spisa seznanil tudi z gradbenim dovoljenjem. Zato je treba šteti, da se je na ta dan z izdajo dovoljenja seznanila tudi tožnica, s tem pa je pričel teči enomesečni subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Inšpekcijski organ je pravilno ugotovil, da tožniki v zahtevi za priznanje statusa stranskega udeleženca v inšpekcijski zadevi uporaba brez uporabnega dovoljenja - gostilna A. niso podali dokazov, da emisije, ki prihajajo iz gostilne, presegajo zakonsko dovoljenje okvire in da škodljivo vplivajo na njihovo zdravo bivalno okolje ter da obratovanje lokala za njih predstavlja nevarnost, zaradi česar iz zahteve tožnikov ne izhaja, kako bi bila z vstopom v inšpekcijski postopek varovana njihova pravna korist. Emisije same po sebi namreč še niso protipravne, protipravne postanejo takrat, ko presežejo zakonsko določeno mejo.
Na pravico in višino invalidskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. V skladu s 44. členom ZVojI je bila tožniku pravilno priznana pravica do invalidskega dodatka v višini razlike med deležem prejemkov na družinskega člana v znesku 347,08 EUR ter osnova za odmero veteranskega dodatka v znesku 497,15 EUR, v mesečnem znesku 150,07 EUR od 1. 1. 2014 dalje.
zaposlovanje invalidov - kvotni sistem zaposlovanja invalidov - nadomestna izpolnitev kvote - plačilo zaradi neizpolnjevanja kvote - obrazložitev odločbe
Zgolj navedba, da so tožnici znani vsi parametri, na podlagi katerih lahko ugotovi višino svojih obveznosti, ter da so ji znani temelj obveznosti, parametri za izračun višine kvote, višina minimalne plače za določitev višine prispevkov v primeru neizpolnjene kvote ter obrestna mera, ne opravičuje toženke, da v svoji odločbi ne navede med drugim tudi ugotovljenega dejanskega stanja, na podlagi katerega je bila izdana odločba, in drugih elementov obrazložitve odločbe, kot ji to zapoveduje prvi odstavek 214. člena ZUP.
ZGO-1 člen 66. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Tolmin člen 16.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki
Sodišče je že v predhodnem postopku pojasnilo, da je nadstrešek, ki je predmet gradbenega dovoljenja, novogradnja. Ker pa iz izpodbijanega gradbenega dovoljenja ne izhaja presoja skladnosti predvidenega nadstreška s prostorskim aktom, ga v tem delu ni mogoče preizkusiti, zato je sodišče v tem delu tožbi ugodilo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - pravica do brezplačnega parkiranja
Da bi bila lastnica, solastnica ali skupna lastnica zemljišč, ki so predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, tožnica v postopku pred izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja ni navajala. V tožbi sama pojasnjuje, da je gradnji, ki je predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, nasprotovala, ker naj bi ji „jemala že pridobljene pravice brezplačnega parkiranja zanjo in za njene stranke“. Tudi po presoji sodišča ugovorom o že pridobljeni pravici do brezplačnega parkiranja ni mogoče pripisati trditve o imetništvu lastninske pravice.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - dedna odpoved - izpodbijanje izjave o odpovedi dedovanja
Možnost izpodbijanja izjave o odpovedi dedovanja se omejuje na razlog napak volje po splošnih pravilih o izpodbijanju pravnih poslov, kar pomeni, da bi tožnik moral dokazati, da je sporno izjavo podpisal zaradi grožnje, zvijače ali prevare. Tožnik teh razlogov ni dokazal, ne v svoji prošnji, niti v tožbi, zato sodišče meni, da je sporna izjava o dedni odpovedi veljavna in posledično ni podlage za uveljavljanje njene neveljavnosti. Na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati razmere, ki so botrovale podpisu te izjave in ki jih navaja tožnik v tožbi, pa tudi sicer za odločitev v zadevi te okoliščine niso relevantne. OZ zaradi odprave pravne negotovosti, v določbi 99. člena določa roke, v katerih preneha pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe.
informacije javnega značaja - izjema od dostopa do informacij javnega značaja - osebni podatki - podatki zdravstvenem stanju - invalidska odločba in zdravniška mnenja
V zadevi ni sporno, da je tožnica s tem, ko je zahtevala invalidsko odločbo in zdravniška mnenja zdravstvenih komisij, na podlagi katerih naj bi bila sodniku priznana pravica do invalidske upokojitve, zahtevala podatke o njegovem zdravstvenem stanju, kar ustreza opredelitvi osebnega podatka iz 1. točke 6. člena ZVOP-1. Po tej določbi je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Prav tako ni sporno, da za pridobivanje oziroma obdelavo teh podatkov po tem ali kateremkoli drugem zakonu ni upravičena in da v tej zadevi zahtevani podatki niso neposredno v zvezi z opravljanjem sodnikove funkcije.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - kazenski postopek - vložitev obtožnice
Preiskava je le del kazenskega postopka, zato je v primeru, kakršen je obravnavani, zgolj zato, ker je bila v okviru preiskave vložena obtožnica, še preuranjeno govoriti o uspehu oziroma neuspehu postopka. Za presojo upravičenosti do plačila stroškov odobrene brezplačne pravne pomoči je namreč relevanten izid (celotnega) kazenskega postopka.
skrbništvo - skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vezanost organa na pravno mnenje sodišča
CSD niti v ponovljenem postopku ni skrbno, vestno in podrobno ugotavljal vseh relevantnih konkretnih dejstev oziroma okoliščin, ki so relevantne za sprejem pravilne in zakonite odločitve ob upoštevanju temeljnih načel upravnega postopka, izhajajočih zlasti iz določil 6. in 8. člena ZUP. Pač pa je CSD v ponovljenem postopku postopal v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča v citirani sodbi in v nasprotju z njegovimi stališči, ki zadevajo postopek. Prav tako se je pri svoji odločitvi v pravnem in tudi v pogledu relevantnega dejanskega stanja ponovno oprl na isto dokazno oceno, četudi je upravno sodišče v svoji sodbi presodilo, da je nezakonita iz številnih in podrobno argumentiranih razlogov, ki jih je CSD pri odločanju v ponovljenem postopku v celoti prezrl.
tujec - nezakonito bivanje tujca - dovoljenje za prebivanje - odločba o vrnitvi tujca
Tožnik nima dovoljenja za prebivanje, zato prebiva v Republiki Sloveniji nezakonito. Prvostopni organ mu je tako v skladu s prvim odstavkom 64. člena ZTuj-1 pravilno izdal odločbo o vrnitvi in določil rok za vrnitev.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je nepravilno ugotovila dejansko stanje glede obstoja razlogov za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Slovenije in nepravilno je ravnala tudi v načinu ugotavljanja omenjene domneve. Pri ugotavljanju domneve namreč ne gre za to, da upravni organ išče in ugotavlja izključno tista dejstva, ki bi morebiti lahko vodila do zaključka, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu. Upravni organ namreč veže načelo materialne resnice, kar pomeni, da ima organ obveznost, da ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Na zaslišanju tožnik ni bil seznanjen o tem, da obstaja domneva, da se ne bo podrejal pravnemu redu Slovenije, zato tudi ni imel možnosti, da bi dokazoval nasprotno, pri čemer pa je tožena stranka na podlagi načela materialne resnice imela možnost, da bi dvome preverila z zaslišanjem prič.
Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi člen 9, 9/1, 9/1-4, 93. EZ člen 98, 101.
inšpekcijski postopek - prepoved prodaje goriva - interni bencinski servis - zadruga - član zadruge
Zadruga lahko na internem servisu toči gorivo le v lastna vozila, ki jih uporablja za opravljanje lastne registrirane dejavnosti. Drugačna razlaga določb Pravilnika, bi namen internega servisa, približala javni uporabi. Slednja pa zahteva dosti večje tehnične in varnostne zahteve za preskrbo motornih vozil z gorivi. Da bi se zadrugo zaradi njene organizacijske oblike lahko obravnavalo drugače, bi to moralo biti izrecno določeno v predpisih, kar pa iz sedaj veljavne ureditve, ne izhaja. Zato tudi ni mogoče slediti tožniku, da naj bi lastništvo članov zadruge opravičevalo uporabo internega servisa tudi za točenje goriva članom v njim lastna vozila, ki jih uporabljajo za opravljanje kmetijske dejavnosti.
dovoljenje za zaposlitev - pogoji za izdajo dovoljenja za zaposlitev - poravnava davkov in prispevkov iz naslova zaposlitve in dela
Upravna organa sta svojo odločitev sprejela ob ugotovitvi, da tožnik na zadnji dan leta nima poravnanih davkov in prispevkov iz naslova zaposlitve in dela. Tožnik tej ugotovitvi nasprotuje s predloženimi potrdili. V postopku pa ni bilo ugotovljeno, ali je tožnik v obdobju šestih mesecev pred vložitvijo vloge pravočasno predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne liste in poravnaval davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela.
matura - opravljanje mature - opravljanje mature v dveh delih s priznanjem za nazaj - obrazložitev odločbe
V ponovljenem postopku o tožnikovi prošnji za uveljavitev pravice do opravljanja mature v dveh delih, v dveh zaporednih rokih, s priznavanjem za nazaj, bo morala tožena stranka navesti vse konkretne določbe predpisov, na katere bo oprla svojo odločitev, razloge za odločitev z navajanjem dejstev in okoliščin, ki so nanjo vplivali in jih konkretno utemeljiti v obrazložitvi, tako da bo omogočena učinkovita presoja zakonitosti in pravilnosti akta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe ne ustreza predpisanim standardom, saj iz obrazložitve ni razvidno, kako so bila zakonska določila 24. člena ZBPP uporabljena in na podlagi katerih dejstev je organ sprejel izpodbijano odločitev.
nelegalna gradnja - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - pogoji za odmero nadomestila - odstranitev nelegalne gradnje - zavezanec za plačilo nadomestila
Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora je sankcija zaradi nedovoljene gradnje. Ta je vezana na uzurpirano in degradirano zemljišče. S prenosom lastninske pravice na nedovoljeni gradnji in na zemljišču pa je tudi zaveza za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora prešla na novo lastnico, to je tožnico.
Odstranitev nedovoljene gradnje pomeni izvršitev naloženega inšpekcijskega ukrepa, kar pa na obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora nima vpliva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - obremenitev nepremičnin s hipoteko
Na odločitev v zadevi ne more imeti vpliva dejstvo, da je nepremičnina tožnice pod hipoteko banke ter da se hiša prodaja. Zakon namreč ne predvideva, da bi se pri ugotavljanju vrednosti premoženja lahko upoštevala morebitna stvarna bremena na nepremičnini, temveč govori le o tem, da ima prosilec premoženje. Hipoteka je po določbah SPZ opredeljena kot zastavna pravica na nepremičnini. Zastavna pravica pa sama po sebi še ne pomeni, da zastavitelj s svojim premoženjem ne more razpolagati.