brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe ne ustreza predpisanim standardom, saj iz obrazložitve ni razvidno, kako so bila zakonska določila 24. člena ZBPP uporabljena in na podlagi katerih dejstev je organ sprejel izpodbijano odločitev.
dovoljenje za zaposlitev - pogoji za izdajo dovoljenja za zaposlitev - poravnava davkov in prispevkov iz naslova zaposlitve in dela
Upravna organa sta svojo odločitev sprejela ob ugotovitvi, da tožnik na zadnji dan leta nima poravnanih davkov in prispevkov iz naslova zaposlitve in dela. Tožnik tej ugotovitvi nasprotuje s predloženimi potrdili. V postopku pa ni bilo ugotovljeno, ali je tožnik v obdobju šestih mesecev pred vložitvijo vloge pravočasno predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne liste in poravnaval davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela.
status kmeta - preveritev pogojev za status kmeta - aktivna legitimacija - predhodno vprašanje - zavrženje vloge
Iz določbe prvega odstavka 24. člena ZKZ ne izhaja, da bi do upravne zadeve – torej odločanja o zahtevi za priznanje statusa kmeta fizični osebi – obstajalo razmerje še druge osebe. Navedena določba ZKZ je materialno pravna določba, ki določa aktivno stvarno legitimacijo, torej kdo ima določeno pravico, o kateri je treba odločiti v upravnem postopku. Glede na to je presoja prvostopenjskega organa pravilna, tožnik pa v zahtevi za preveritev (ugotovitev) statusa kmeta za drugo osebo (ne za sebe) ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi ter z njegovim zaključkom, da je to razlog za zavrženje zahteve.
V postopku za odobritev pravnega posla je (lahko) vprašanje, ali kateri od sprejemnikov ponudbe šteje za kmeta, predhodno vprašanje, o katerem se odloča v primeru iz šestega odstavka 24. člen ZKZ.
ZKme-1 člen 22. ZUS-1 člen 19. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 121.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - razpisni pogoji - položaj stranskega intervenienta
Tožnik je z odločbo z dne 16. 7. 2013 pridobil pravico, da lahko črpa sredstva do zneska, določenega v sami odločbi o pravici do sredstev, da pa bi ta sredstva lahko dobil izplačana, je moral izpolnjevati pogoje, določene v 121. členu Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 in javnem razpisu.
Predmet presoje v upravnem sporu, za katerega tožnik zahteva položaj stranskega intervenienta za A., je presoja zakonitosti izdaje odločbe s katero je bil zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev z dne 16. 7. 2013, ki je tekel na zahtevo tožnika in ga je ta vložil na podlagi Javnega razpisa. Odločba se nanaša na vloge tožnika. Na drugačno odločitev v zadevi ne bi mogla vplivati tudi potrditev A. kot lastnika spornega objekta, da je tožniku zagotovil, da ima sporni objekt vsa ustrezna gradbena in uporabna dovoljenja, ker to ni predmet relevantnega dejanskega stanja v zadevi (namreč lastnikova zatrditev).
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - kompleks - prostorski kompleks - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti
Tožnik ima prav, da razlogi, ki jih je toženka navedla (relativna bližina vhodov in zvočne emisije), kar bi vse lahko predstavljajo, ob vrnitvi cerkve v naravi, moteče vplive kulturne dejavnosti B. na sakralno dejavnost, niso relevantni. Bistveno je, ali bi se preostali deli kompleksa po vrnitvi cerkve še lahko uporabljali neovirano, glede na dejavnost, ki jo današnji upravljavec kompleksa izvaja.
Tožnik kot sodni izvedenec izvedenskega poročila ni izdelal pošteno in vestno, s tem ko je v njem pavšalno in neargumentirano navajal napake izvajalca del in svoje ocene obračuna stroškov ni podprl z ustrezno dokumentacijo, na podlagi česar je bila sprejeta ocena, da se tožnik ni obnašal tako, da bi bilo na tej podlagi mogoče sklepati, da bo pošteno in vestno opravljal delo sodnega izvedenca. To pomeni, da ni osebnostno primeren za delo sodnega izvedenca, s čemer tako več ne izpolnjuje pogojev za (imenovanje za) sodnega izvedenca.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nepotrebni stroški - obrazložitev sklepa
Že izrek izpodbijanega sklepa ni oblikovan tako, da bi jasno vseboval tudi zavrnilni del. Predvsem pa je pomanjkljiva obrazložitev sklepa, ki se ga zato ne da preizkusiti. Kolikor zahtevku tožnika ni bilo ugodeno, namreč sklep obsega zgolj pojasnilo, da se več kot nepotreben strošek zavrne, kar pa ne zadošča z zakonom predpisanemu standardu obrazložitve.
EZ člen 64o, 84, 84/4. ZUS-1 člen 17, 17/3, 18, 18/1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - obnovljivi viri energije - sprememba lastništva proizvodne naprave - odločanje pristojnega ministrstva o pritožbi zoper odločbo Agencije za energijo - sprememba odločbe - upravni spor - tožnik v upravnem sporu - zastopnik javnega interesa
Državno pravobranilstvo je lahko tožnik v upravnem sporu tudi na lastno iniciativo, kadar oceni, da je potrebno zaradi kršitve javnega interesa izpodbijati upravni akt, s katerim je bilo sicer v upravnem postopku dokončno odločeno o pravici oziroma koristi posameznika ali druge osebe. Javni interes je vsebinsko nedoločen pravni pojem. Kot takšen se ugotavlja in presoja v vsakem konkretnem primeru posebej, in sicer v mejah oziroma na podlagi materialnega zakona, ki je podlaga za izpodbijano odločitev.
O upravičenosti do podpore električni energiji odloča Agencija za energijo v upravnem postopku. Pristojno ministrstvo lahko, ko odloča o pritožbi, odločbo Agencije le odpravi, ne more pa je spremeniti oziroma nadomestiti s svojo odločbo. Gre za ureditev, ki je drugačna kot v ZUP in obenem za omejitev, ki se nanaša na stvarno pristojnost organa in ki ima prisilni značaj. Stranke v postopku tako ne morejo predlagati drugačnega načina odločanja, pa tudi organ lahko o pritožbi v primeru, če je upravičena, odloči le tako, da izpodbijano odločbo odpravi. S sklicevanjem na (ne)ekonomičnost takšnega načina postopanja zato stranka z interesom ne more uspeti.
Na podlagi zbranih podatkov inšpekcijskega nadzora je davčni organ prišel do zaključka, da obstajajo pri tožniku nerazumno nizki prihodki v letu 2011 v primerjavi z letom 2009 glede na večje število uporabljenih vlečnih vozil v letu 2011, (5 namesto 2) večjemu številu voznikov in veljavnih licenc. Zaradi sodelovanja zavezanca z družbami, ki ne poslujejo več, sodelovanja z missing traderji in kanalskimi podjetji, ki ne plačujejo DDV, je preveritev dejansko prejete gotovine za opravljanje prevoza onemogočena, verjetnost pretakanja neobdavčenih dohodkov iz dejavnosti v zasebno rabo pa podana. Sledljivost prejete gotovine z izdanimi računi je onemogočena. Podana je verjetnost fiktivnih terjatev in nastankov obveznosti, na podlagi fiktivnih računov pa si zavezanec uveljavlja stroške in odbija DDV.
sindikat - hramba statuta - odločba o hrambi statuta - zveza sindikatov
Glede na vsebino odgovora sindikata B. je toženka ugotovila, da nobeden od obeh regijskih sindikatov ni izstopil iz B., njihova pravila pa ne dopuščajo povezave ali vstopa v drugo zvezo ali konfederacijo brez predhodnega izstopa iz B., zaradi česar je pravilno zaključila, da za ustanovitev zveze ali konfederacije niso izpolnjeni pogoji in zahtevo za hrambo statuta zavrnil.
Z izdajo odločbe o hrambi statuta oziroma drugega temeljnega akta sindikat postane pravna oseba. To pomeni, da z dnevom izdaje odločbe postane nosilec pravic in obveznosti ter kot tak nastopa v pravnem prometu. Že iz navedenega razloga je organ dolžan ob vložitvi take zahteve ne zgolj preveriti, ali sta k zahtevi priloženi predpisani prilogi, temveč tudi, ali k zahtevi priloženi zapisnik in statut izkazujejo v zakonskih določbah predpisane pogoje za ustanovitev take pravne osebe. To pa za hrambo statuta konfederacije sindikatov nedvomno tudi pomeni izpolnjevanje pogoja iz 8. člena ZRSin, ki pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen.
ZEN člen 4, 70. ZUP člen 260, 260/9, 263, 263/1, 263/1-5.
kataster stavb - vpis v kataster stavb - obnova upravnega postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Tožnica je v predlogu za obnovo postopka navedla kot dan, ko naj bi zvedela za sklep, 23. 7. 2013, ko naj bi jo o tem seznanila pooblaščena odvetnica, in kot dokaz priložila elektronsko sporočilo z dne 23. 7. 2013, s katerim je prvostopenjski organ odvetnici posredoval kopije vročilnic za sklep z dne 18. 7. 2012. Tudi po presoji sodišča tožnica z navedbo navedenega datuma in predloženim dokazom ni izkazala, da je bila 23. 7. 2013 najprej seznanjena s sklepom z dne 18. 7. 2012; izkazala je le, da je tega dne (njena odvetnica) pridobila od prvostopenjskega organa (predhodno naročene) kopije vročilnic.
denacionalizacija - odškodnina od tuje države - upravičenec do denacionalizacije - pregnanska škoda za dediče
Predpostavka drugostopnega organa o nemožnosti uveljavljanja pravic dedičev v primeru neizpolnjevanja pogojev za pridobitev teh pravic na strani staršev je napačna (nesporno namreč je, da je sin G.G. prebival v Nemčiji od konca leta 1962 do 1993), zlasti ker temelji na po presoji sodišča napačnih oziroma vsaj preuranjenih zaključkih o dvomu glede nemške narodnosti pok. B.A., navedeni na aktih o podržavljenju, zaradi kraja njegovega rojstva in švicarske narodnosti A.A. (ki je imela ob rojstvu - kot navaja drugostopni organ - enak priimek).
ničnost odločbe - ničnostni razlog - stranka v postopku - aktivna legitimacija za vložitev predloga za izrek ničnosti
Vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, so v enakem pravnem položaju ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne. Odločba se namreč izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje izpodbijane upravne odločbe, zato se mora tudi aktivna legitimacija stranke presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na morebitno priznanje tega statusa v že končanem prejšnjem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - tožba zaradi ugotovitve manjvrednosti zemljišča
Tožnica zaradi zaprtja dostopa do njene gradbene parcele zahteva pravično odškodnino, vendar pa v ničemer ne izkaže, da bi imela do svoje parcele kakršenkoli pravno dovoljen dostop, ki bi bil vknjižen v zemljiški knjigi ali da bi temeljil na kakšni drugi pravno veljavni podlagi. Iz podatkov in odgovorov občine ter geodetske uprave pa je razvidno, da je tožnica v resnici hotela občini lastno parcelo prodati, vendar ji le-to do ni sedaj uspelo. Po presoji sodišča do izpolnitve omenjene želje ne more priti preko tožbe zaradi manjvrednosti parcele.
izločitev uradne osebe - dvom o nepristranskosti - nestrinjanje z vodenjem postopka - preiskava
Institut izločitve zagotavlja zakonitost odločanja in nepristranost uradne osebe v upravnem postopku, kar je ena izmed najpomembnejših temeljnih procesnih pravic v postopku, garantirana po Ustavi RS in mednarodnih pogodbah, ki zavezujejo Slovenijo. Vendar pa mora stranka postopka, ki zahteva izločitev uradne osebe, če ne gre za absolutne izločitvene razloge iz 35. člena (za kar v obravnavanem primeru ne gre), konkretno navesti in določno opredeliti (navzven) zaznavne oziroma objektivne okoliščine, zaradi katerih zahteva izločitev, pri čemer je dokazno breme na njeni strani. Med te objektivne okoliščine pa nestrinjanje z vodenjem postopka in odločitvami uradne osebe same po sebi niso izločitveni razlog.
Toženka je pravilno zaključila, da zgolj zatrjevanje tožnika, da je bila preiskava, izvedena na sedežu tožnika, nezakonita, posledično pa so zato tudi dokazi pridobljeni nezakonito in se ne bi smeli uporabiti pri odločanju, ni razlog za izločitev direktorja agencije, še zlasti, ker je že naslovno sodišče v zadevi I U 1296/2013 ugotovilo, da do kršitve ustavno varovanih človekovih pravic tekom izvajanja sporne preiskave ni prišlo.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - prihodki iz naslova dejavnosti - pravila o delitvi prihodka - nadzor pristojnega organa
Sodišče pritrjuje stališču urada, da izplačila sredstev zbranih nadomestil iz naslova pravic, ki jih tožnik upravlja na podlagi zakona, brez pooblastila imetnikov pravic, ni dopustno pogojevati s podpisom pooblastila ali podpisom pogodbe z drugo kolektivno organizacijo ter da prav tako teh sredstev ni dopustno odvesti v promocijski sklad in deliti v skladu s tretjim odstavkom 53. člena Statuta 2013, pač pa jih je treba nameniti za avtorske honorarje oziroma izplačilo nadomestil njihovim upravičencem.
Iz določb ZZ, ZUJIK in Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko gledališče Nova Gorica izhaja, da pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici do imenovanja, saj ima minister, pristojen za kulturo, široko pravico proste presoje, ali bo katerega izmed tistih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, izbral. To velja tudi za izbiro najprimernejšega kandidata. Odločitev je v celoti pravno vezana le glede izbire kandidatov, ki predpisanih pogojev ne izpolnjujejo. Med tistimi, ki razpisne pogoje izpolnjujejo in so ocenjeni kot primerni, pa temelji izbira na diskrecijski pravici odločevalca. Skladno s pravno naravo odločitve je sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu, saj ga po prvem odstavku 36. člena ZZ lahko z uspehom uveljavlja le zaradi bistvenih kršitev razpisnega postopka in zato, ker izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
poseg v gozd - soglasje za gradnjo objekta v gozdu - postavitev čebelnjaka - pristojnost soglasodajalca
Za utemeljitev ugotovitve, da je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcijo gozda, je treba opraviti presojo vpliva predvidenega posega na funkcije gozda, kot so opredeljene z GGN GGE. V obravnavanem primeru pa toženka vplivov objekta, v zvezi s katerim je bila vložena zahteva za izdajo soglasja, na funkcije gozda ni presojala, temveč je bil razlog za zavrnitev zahteve predvsem stališče o potrebnih vsakodnevnih vožnjah do čebelnjaka z motornim vozilom in o negativnih vplivih teh voženj in zadrževanja ljudi. S temi stališči pa toženka ni presojala vplivov čebelnjaka na funkcije gozda, temveč vplive vožnje z motornimi vozili in prisotnosti ljudi v gozdu, kar ni predmet tožnikove zahteve.
uporabno dovoljenje - predlog za odločanje po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo - rok za vložitev predloga - ničnost odločbe - pravni interes
Pravni interes in s tem aktivna legitimacija stranke za uveljavljanje ničnosti se presoja v okviru vprašanja, ali ničnostni razlog lahko posega v pravni položaj osebe, ki se nanj sklicuje, kar pomeni, da bi morala imeti v tej zadevi morebiti ugotovljena ničnost uporabnega dovoljenja neposredni vpliv na izboljšanje tožničinega pravnega položaja.