nelegalna gradnja - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - pogoji za odmero nadomestila - odstranitev nelegalne gradnje - zavezanec za plačilo nadomestila
Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora je sankcija zaradi nedovoljene gradnje. Ta je vezana na uzurpirano in degradirano zemljišče. S prenosom lastninske pravice na nedovoljeni gradnji in na zemljišču pa je tudi zaveza za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora prešla na novo lastnico, to je tožnico.
Odstranitev nedovoljene gradnje pomeni izvršitev naloženega inšpekcijskega ukrepa, kar pa na obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora nima vpliva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - obremenitev nepremičnin s hipoteko
Na odločitev v zadevi ne more imeti vpliva dejstvo, da je nepremičnina tožnice pod hipoteko banke ter da se hiša prodaja. Zakon namreč ne predvideva, da bi se pri ugotavljanju vrednosti premoženja lahko upoštevala morebitna stvarna bremena na nepremičnini, temveč govori le o tem, da ima prosilec premoženje. Hipoteka je po določbah SPZ opredeljena kot zastavna pravica na nepremičnini. Zastavna pravica pa sama po sebi še ne pomeni, da zastavitelj s svojim premoženjem ne more razpolagati.
ničnost odločbe - ničnostni razlog - stranka v postopku - aktivna legitimacija za vložitev predloga za izrek ničnosti
Vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, so v enakem pravnem položaju ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne. Odločba se namreč izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje izpodbijane upravne odločbe, zato se mora tudi aktivna legitimacija stranke presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na morebitno priznanje tega statusa v že končanem prejšnjem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - tožba zaradi ugotovitve manjvrednosti zemljišča
Tožnica zaradi zaprtja dostopa do njene gradbene parcele zahteva pravično odškodnino, vendar pa v ničemer ne izkaže, da bi imela do svoje parcele kakršenkoli pravno dovoljen dostop, ki bi bil vknjižen v zemljiški knjigi ali da bi temeljil na kakšni drugi pravno veljavni podlagi. Iz podatkov in odgovorov občine ter geodetske uprave pa je razvidno, da je tožnica v resnici hotela občini lastno parcelo prodati, vendar ji le-to do ni sedaj uspelo. Po presoji sodišča do izpolnitve omenjene želje ne more priti preko tožbe zaradi manjvrednosti parcele.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nepotrebni stroški - obrazložitev sklepa
Že izrek izpodbijanega sklepa ni oblikovan tako, da bi jasno vseboval tudi zavrnilni del. Predvsem pa je pomanjkljiva obrazložitev sklepa, ki se ga zato ne da preizkusiti. Kolikor zahtevku tožnika ni bilo ugodeno, namreč sklep obsega zgolj pojasnilo, da se več kot nepotreben strošek zavrne, kar pa ne zadošča z zakonom predpisanemu standardu obrazložitve.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - kompleks - prostorski kompleks - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti
Tožnik ima prav, da razlogi, ki jih je toženka navedla (relativna bližina vhodov in zvočne emisije), kar bi vse lahko predstavljajo, ob vrnitvi cerkve v naravi, moteče vplive kulturne dejavnosti B. na sakralno dejavnost, niso relevantni. Bistveno je, ali bi se preostali deli kompleksa po vrnitvi cerkve še lahko uporabljali neovirano, glede na dejavnost, ki jo današnji upravljavec kompleksa izvaja.
izločitev uradne osebe - dvom o nepristranskosti - nestrinjanje z vodenjem postopka - preiskava
Institut izločitve zagotavlja zakonitost odločanja in nepristranost uradne osebe v upravnem postopku, kar je ena izmed najpomembnejših temeljnih procesnih pravic v postopku, garantirana po Ustavi RS in mednarodnih pogodbah, ki zavezujejo Slovenijo. Vendar pa mora stranka postopka, ki zahteva izločitev uradne osebe, če ne gre za absolutne izločitvene razloge iz 35. člena (za kar v obravnavanem primeru ne gre), konkretno navesti in določno opredeliti (navzven) zaznavne oziroma objektivne okoliščine, zaradi katerih zahteva izločitev, pri čemer je dokazno breme na njeni strani. Med te objektivne okoliščine pa nestrinjanje z vodenjem postopka in odločitvami uradne osebe same po sebi niso izločitveni razlog.
Toženka je pravilno zaključila, da zgolj zatrjevanje tožnika, da je bila preiskava, izvedena na sedežu tožnika, nezakonita, posledično pa so zato tudi dokazi pridobljeni nezakonito in se ne bi smeli uporabiti pri odločanju, ni razlog za izločitev direktorja agencije, še zlasti, ker je že naslovno sodišče v zadevi I U 1296/2013 ugotovilo, da do kršitve ustavno varovanih človekovih pravic tekom izvajanja sporne preiskave ni prišlo.
ZKme-1 člen 22. ZUS-1 člen 19. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 121.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - razpisni pogoji - položaj stranskega intervenienta
Tožnik je z odločbo z dne 16. 7. 2013 pridobil pravico, da lahko črpa sredstva do zneska, določenega v sami odločbi o pravici do sredstev, da pa bi ta sredstva lahko dobil izplačana, je moral izpolnjevati pogoje, določene v 121. členu Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 in javnem razpisu.
Predmet presoje v upravnem sporu, za katerega tožnik zahteva položaj stranskega intervenienta za A., je presoja zakonitosti izdaje odločbe s katero je bil zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev z dne 16. 7. 2013, ki je tekel na zahtevo tožnika in ga je ta vložil na podlagi Javnega razpisa. Odločba se nanaša na vloge tožnika. Na drugačno odločitev v zadevi ne bi mogla vplivati tudi potrditev A. kot lastnika spornega objekta, da je tožniku zagotovil, da ima sporni objekt vsa ustrezna gradbena in uporabna dovoljenja, ker to ni predmet relevantnega dejanskega stanja v zadevi (namreč lastnikova zatrditev).
status kmeta - preveritev pogojev za status kmeta - aktivna legitimacija - predhodno vprašanje - zavrženje vloge
Iz določbe prvega odstavka 24. člena ZKZ ne izhaja, da bi do upravne zadeve – torej odločanja o zahtevi za priznanje statusa kmeta fizični osebi – obstajalo razmerje še druge osebe. Navedena določba ZKZ je materialno pravna določba, ki določa aktivno stvarno legitimacijo, torej kdo ima določeno pravico, o kateri je treba odločiti v upravnem postopku. Glede na to je presoja prvostopenjskega organa pravilna, tožnik pa v zahtevi za preveritev (ugotovitev) statusa kmeta za drugo osebo (ne za sebe) ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi ter z njegovim zaključkom, da je to razlog za zavrženje zahteve.
V postopku za odobritev pravnega posla je (lahko) vprašanje, ali kateri od sprejemnikov ponudbe šteje za kmeta, predhodno vprašanje, o katerem se odloča v primeru iz šestega odstavka 24. člen ZKZ.
Na podlagi zbranih podatkov inšpekcijskega nadzora je davčni organ prišel do zaključka, da obstajajo pri tožniku nerazumno nizki prihodki v letu 2011 v primerjavi z letom 2009 glede na večje število uporabljenih vlečnih vozil v letu 2011, (5 namesto 2) večjemu številu voznikov in veljavnih licenc. Zaradi sodelovanja zavezanca z družbami, ki ne poslujejo več, sodelovanja z missing traderji in kanalskimi podjetji, ki ne plačujejo DDV, je preveritev dejansko prejete gotovine za opravljanje prevoza onemogočena, verjetnost pretakanja neobdavčenih dohodkov iz dejavnosti v zasebno rabo pa podana. Sledljivost prejete gotovine z izdanimi računi je onemogočena. Podana je verjetnost fiktivnih terjatev in nastankov obveznosti, na podlagi fiktivnih računov pa si zavezanec uveljavlja stroške in odbija DDV.
Tožnik kot sodni izvedenec izvedenskega poročila ni izdelal pošteno in vestno, s tem ko je v njem pavšalno in neargumentirano navajal napake izvajalca del in svoje ocene obračuna stroškov ni podprl z ustrezno dokumentacijo, na podlagi česar je bila sprejeta ocena, da se tožnik ni obnašal tako, da bi bilo na tej podlagi mogoče sklepati, da bo pošteno in vestno opravljal delo sodnega izvedenca. To pomeni, da ni osebnostno primeren za delo sodnega izvedenca, s čemer tako več ne izpolnjuje pogojev za (imenovanje za) sodnega izvedenca.
EZ člen 64o, 84, 84/4. ZUS-1 člen 17, 17/3, 18, 18/1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - obnovljivi viri energije - sprememba lastništva proizvodne naprave - odločanje pristojnega ministrstva o pritožbi zoper odločbo Agencije za energijo - sprememba odločbe - upravni spor - tožnik v upravnem sporu - zastopnik javnega interesa
Državno pravobranilstvo je lahko tožnik v upravnem sporu tudi na lastno iniciativo, kadar oceni, da je potrebno zaradi kršitve javnega interesa izpodbijati upravni akt, s katerim je bilo sicer v upravnem postopku dokončno odločeno o pravici oziroma koristi posameznika ali druge osebe. Javni interes je vsebinsko nedoločen pravni pojem. Kot takšen se ugotavlja in presoja v vsakem konkretnem primeru posebej, in sicer v mejah oziroma na podlagi materialnega zakona, ki je podlaga za izpodbijano odločitev.
O upravičenosti do podpore električni energiji odloča Agencija za energijo v upravnem postopku. Pristojno ministrstvo lahko, ko odloča o pritožbi, odločbo Agencije le odpravi, ne more pa je spremeniti oziroma nadomestiti s svojo odločbo. Gre za ureditev, ki je drugačna kot v ZUP in obenem za omejitev, ki se nanaša na stvarno pristojnost organa in ki ima prisilni značaj. Stranke v postopku tako ne morejo predlagati drugačnega načina odločanja, pa tudi organ lahko o pritožbi v primeru, če je upravičena, odloči le tako, da izpodbijano odločbo odpravi. S sklicevanjem na (ne)ekonomičnost takšnega načina postopanja zato stranka z interesom ne more uspeti.
denacionalizacija - odškodnina od tuje države - upravičenec do denacionalizacije - pregnanska škoda za dediče
Predpostavka drugostopnega organa o nemožnosti uveljavljanja pravic dedičev v primeru neizpolnjevanja pogojev za pridobitev teh pravic na strani staršev je napačna (nesporno namreč je, da je sin G.G. prebival v Nemčiji od konca leta 1962 do 1993), zlasti ker temelji na po presoji sodišča napačnih oziroma vsaj preuranjenih zaključkih o dvomu glede nemške narodnosti pok. B.A., navedeni na aktih o podržavljenju, zaradi kraja njegovega rojstva in švicarske narodnosti A.A. (ki je imela ob rojstvu - kot navaja drugostopni organ - enak priimek).
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - prihodki iz naslova dejavnosti - pravila o delitvi prihodka - nadzor pristojnega organa
Sodišče pritrjuje stališču urada, da izplačila sredstev zbranih nadomestil iz naslova pravic, ki jih tožnik upravlja na podlagi zakona, brez pooblastila imetnikov pravic, ni dopustno pogojevati s podpisom pooblastila ali podpisom pogodbe z drugo kolektivno organizacijo ter da prav tako teh sredstev ni dopustno odvesti v promocijski sklad in deliti v skladu s tretjim odstavkom 53. člena Statuta 2013, pač pa jih je treba nameniti za avtorske honorarje oziroma izplačilo nadomestil njihovim upravičencem.
ZEN člen 4, 70. ZUP člen 260, 260/9, 263, 263/1, 263/1-5.
kataster stavb - vpis v kataster stavb - obnova upravnega postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Tožnica je v predlogu za obnovo postopka navedla kot dan, ko naj bi zvedela za sklep, 23. 7. 2013, ko naj bi jo o tem seznanila pooblaščena odvetnica, in kot dokaz priložila elektronsko sporočilo z dne 23. 7. 2013, s katerim je prvostopenjski organ odvetnici posredoval kopije vročilnic za sklep z dne 18. 7. 2012. Tudi po presoji sodišča tožnica z navedbo navedenega datuma in predloženim dokazom ni izkazala, da je bila 23. 7. 2013 najprej seznanjena s sklepom z dne 18. 7. 2012; izkazala je le, da je tega dne (njena odvetnica) pridobila od prvostopenjskega organa (predhodno naročene) kopije vročilnic.
sindikat - hramba statuta - odločba o hrambi statuta - zveza sindikatov
Glede na vsebino odgovora sindikata B. je toženka ugotovila, da nobeden od obeh regijskih sindikatov ni izstopil iz B., njihova pravila pa ne dopuščajo povezave ali vstopa v drugo zvezo ali konfederacijo brez predhodnega izstopa iz B., zaradi česar je pravilno zaključila, da za ustanovitev zveze ali konfederacije niso izpolnjeni pogoji in zahtevo za hrambo statuta zavrnil.
Z izdajo odločbe o hrambi statuta oziroma drugega temeljnega akta sindikat postane pravna oseba. To pomeni, da z dnevom izdaje odločbe postane nosilec pravic in obveznosti ter kot tak nastopa v pravnem prometu. Že iz navedenega razloga je organ dolžan ob vložitvi take zahteve ne zgolj preveriti, ali sta k zahtevi priloženi predpisani prilogi, temveč tudi, ali k zahtevi priloženi zapisnik in statut izkazujejo v zakonskih določbah predpisane pogoje za ustanovitev take pravne osebe. To pa za hrambo statuta konfederacije sindikatov nedvomno tudi pomeni izpolnjevanje pogoja iz 8. člena ZRSin, ki pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen.
Iz določb ZZ, ZUJIK in Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko gledališče Nova Gorica izhaja, da pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici do imenovanja, saj ima minister, pristojen za kulturo, široko pravico proste presoje, ali bo katerega izmed tistih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, izbral. To velja tudi za izbiro najprimernejšega kandidata. Odločitev je v celoti pravno vezana le glede izbire kandidatov, ki predpisanih pogojev ne izpolnjujejo. Med tistimi, ki razpisne pogoje izpolnjujejo in so ocenjeni kot primerni, pa temelji izbira na diskrecijski pravici odločevalca. Skladno s pravno naravo odločitve je sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu, saj ga po prvem odstavku 36. člena ZZ lahko z uspehom uveljavlja le zaradi bistvenih kršitev razpisnega postopka in zato, ker izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
ZGO-1 člen 3a, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6, 6/1, 6/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - pridobljena soglasja
Tudi če se izhaja iz prvega odstavka 6. člena Uredbe o razvrščanju objekta glede na zahtevnost gradnje, po kateri so enostavni objekti vsi objekti iz priloge 2 uredbe, pa je treba skladno s tretjim odstavkom 6. člena te uredbe upoštevati, da se ti objekti lahko štejejo kot enostavni objekti samo pod pogojem, če je pridobljeno kulturnovarstveno soglasje, kadar objekt stoji v varovalnem pasu ali varovanem območju.
mednarodna zaščita - priznanje statusa begunca - prosilec iz Sirije - zavrnitev služenja vojaškega roka - notranji oborožen napad
Za odločitev sodišča glede priznanja statusa begunca tretjemu in četrtemu tožniku je bistveno, da sta oba vojaška obveznika, da vojska izvaja mobilizacijo tudi na ulicah ter da je v Siriji vojna. Prav tako je pomembno dejstvo, da so zavrnjeni prosilci za azil, ki se niso odzvali vojaški obveznosti, ko so bili za to izpolnjeni pogoji, v izrazito nevarnem položaju ter da vojska izvaja zločine zoper civiliste.
Sodišče sodi, da tudi ostali tožniki izpolnjujejo pogoje za priznanje statusa begunca, saj bi bili ob morebitni vrnitvi v Sirijo, kolikor bi jih legitimirali ter ob upoštevanju dejstva, da so Suniti, označeni kot politični nasprotniki režima. Po drugi strani pa bi jih teroristične organizacije oziroma uporniki, glede na to, da je bil prvi tožnik zaposlen v državni bolnišnici – torej je delal za Asadov režim, označili kot pripadnike režima, ob tem, da po nekaterih informacijah o izvorni državi prvemu tožniku, kot očetu vojaško obveznih fantov prav tako grozi preganjanje, šestemu tožniku, ki je star 15 let pa vpoklic v vojsko, drugi in peti tožnici pa tudi posilstvo.