uporabno dovoljenje - predlog za odločanje po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo - rok za vložitev predloga - ničnost odločbe - pravni interes
Pravni interes in s tem aktivna legitimacija stranke za uveljavljanje ničnosti se presoja v okviru vprašanja, ali ničnostni razlog lahko posega v pravni položaj osebe, ki se nanj sklicuje, kar pomeni, da bi morala imeti v tej zadevi morebiti ugotovljena ničnost uporabnega dovoljenja neposredni vpliv na izboljšanje tožničinega pravnega položaja.
ZGO-1 člen 3a, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6, 6/1, 6/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - pridobljena soglasja
Tudi če se izhaja iz prvega odstavka 6. člena Uredbe o razvrščanju objekta glede na zahtevnost gradnje, po kateri so enostavni objekti vsi objekti iz priloge 2 uredbe, pa je treba skladno s tretjim odstavkom 6. člena te uredbe upoštevati, da se ti objekti lahko štejejo kot enostavni objekti samo pod pogojem, če je pridobljeno kulturnovarstveno soglasje, kadar objekt stoji v varovalnem pasu ali varovanem območju.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - podlaga za odmero nadomestila - pogoji za odmero nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - kriterij za odmero nadomestila - razlikovanje med zavezanci
Z izpodbijano odločbo je davčni organ tožniku za obdobje od 1. 7. 2009 do 31. 12. 2009 odmeril nadomestilo na podlagi določb odloka, ki 1. 1. 2009 še niso veljale, saj so bile uveljavljene šele 21. 5. 2009. To pomeni, da v tem delu izpodbijana odločitev temelji na določbah odloka, ki glede na 404. člen ZDavP-2 ne bi smele biti uporabljene za odmero NUSZ za leto 2009.
Nezakonitosti odmere NUSZ v obdobju od 1. 1. 2009 do 30. 6. 2009 pa ne utemeljujejo tožbeni očitki glede upoštevanja kriterija izjemne ugodnosti v zvezi z možnostjo pridobivanja dohodka. Že prvostopenjski upravni organ je pojasnil, da je pri tem kriteriju upošteval faktor 1,05, ki ga za dejavnost C2 določa odlok. Za uporabo tega faktorja je odločilna le dejavnost, ta pa je bila v odločbi, kot je bilo že povedano, obrazložena.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
146. člen ZGO-1 dovoljuje vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka, vendar pa je v obravnavani zadevi gradbeni inšpektor dejstva, na katera je oprl svojo odločbo, ugotavljal z izvajanjem dokazov in sicer z ogledi. S tem pa je pričel odločati v rednem ugotovitvenem postopku, v katerem je bil ne le dolžan inšpekcijskemu zavezancu dati možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, temveč pomeni opustitev takega ravnanja v vsakem primeru bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Iz upravnih spisov namreč ni razvidno, da bi ga toženka seznanila z izvedenimi dokazi in okoliščino, ki je bila za odločitev v tej zadevi bistvena, tj. da je višina zgrajenega objekta višja, kot je to določeno v gradbenem dovoljenju. Tožba je zato utemeljena.
Iz upravnega spisa je razvidno in tudi iz samega akta izhaja, da je vsak ocenjevalec glede vsakega kriterija obrazložil svojo oceno, s temi mnenji pa se tožeča stranka v precejšnjem obsegu ni strinjala in je glede vsake opisne ocene dala svoje strokovne pripombe, tožena stranka pa v obrazložitvi sklepa ni navedla, zakaj konkretno je sledila ocenam ocenjevalcev in zakaj je zavrnila pripombe tožeče stranke na te ocene.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - pobuda za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
V zadevi ni sporno, da je tožnik v kazenskem postopku sodeloval kot oškodovanec. Pravilno je tudi stališče, da kot tak glede na določbo 421. člena ZKP ni upravičena oseba za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
ZDIJZ člen 2, 2/1, 5, 5/1. ZEKom-1 člen 231, 231/2.
informacija javnega značaja - imetnik pravice za pridobitev informacije javnega značaja - pravna podlaga za dostop do informacij javnega značaja
Imetnik pravice za pridobitev informacije javnega značaja je vsaka fizična in pravna oseba, ne pa tudi organ (svet), ki nima pravne osebnosti.
Če agencija zahtevanih informacij ne da na podlagi ZEKom-1, se lahko postavi le vprašanje zakonitosti njenega delovanja in s tem povezane odgovornosti pristojnih v agenciji, posledično pa tudi tistih, ki so dolžni izvajati nadzor nad njenim delovanjem. Ne more biti pa to razlog, da bi prosilec v konkretni zadevi pridobil informacije javnega značaja mimo določb ZDIJZ, niti se toženka v prid svoji odločitvi ne more sklicevati na drugi odstavek 231. člena ZEKom-1 v smislu, da če ta prosilcu dopušča možnost zahtevati od tožnika zelo širok obseg informacij, potem ima prosilec možnost od njega zahtevati tudi informacije javnega značaja v skladu z ZDIJZ. Razloga, zaradi katerih zakon v enem ali drugem primeru daje podlago za pridobivanje informacij, sta namreč bistveno različna: z ZEKom-1 je organu (svetu) na ta način omogočeno opravljanje zakonsko določene vloge strokovnega oz. posvetovalnega telesa, medtem ko naj bi dostop do informacij javnega značaja zagotavljal transparentnost delovanja državnih organov in drugih subjektov, naštetih v ZDIJZ, v razmerju do javnosti.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - izvršilni naslov - opomin pred izvršbo
Neutemeljen je tožničin ugovor, da bi ji morala toženka pred izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi poslati opomin. Zakon namreč ne predvideva izdaje opomina pred izvedbo davčne izvršbe, pač pa je predpostavka zanjo, v skladu s 145. členom ZDavP-2, izvršilni naslov.
Čeprav tožeča stranka zatrjuje, da bi moralo sodišče drugo pobotno izjavo z dne 9. 9. 2014, naslovljeno na davčni organ, upoštevati, ker učinkuje tako, da zarubljena terjatev s pobotno izjavo preneha pred izdajo izpodbijane odločbe in naj bi šlo zaradi tega za dejstvo, ki je obstajalo v času odločanja na prvi stopnji, se sodišče s takim stališčem ne strinja. Dejstvo je, da je ta izjava nastala šele po izdaji drugostopenjske odločbe, zaradi česar gre za dokument, ki je skladno z 52. členom ZUS-1 neupošteven.
Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije člen 13.
disciplinski postopek - nepravilnosti pri izdelavi obrazca POT-REF - malomarnost - izrek opomina - obrazložitev odločbe
Tožnica je bila spoznana za odgovorno za pravilno izpolnitev Potrdila o referenčnem delu (obrazec POT-REF), ki ni vseboval navedbe popolnega datuma izvedbe projektne dokumentacije, čeprav prvostopenjski organ pritrjuje tožničinemu zagovoru, da je za pravilno izpolnitev referenčnega obrazca pravzaprav odgovorna podpisnica tega obrazca. Sodišče nadalje ugotavlja tudi, da je sicer navedba datuma izdelave projektne dokumentacije (skladno s Pravilnikom o projektni dokumentaciji) obvezna sestavina le te, vendar v obravnavani zadevi tožnici ni očitano, da je bila projektna dokumentacija, na katero se je sklicevala v obrazcu POT-REF, sestavljena v nasprotju z določbami prej navedenega pravilnika. Prav tako tožnici ni očitano, da je zaradi njenega „sodelovanja“ pri zapisu vsebine obrazca prišlo do posledice v okviru samega postopka javnega naročila, torej posledice dejanja iz 2. alineje točke a drugega odstavka 45. člena ZJN-2 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 109.a člena ZJN-2.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - nadzor pristojnega organa - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije
v četrtem odstavku 162. ZASP so le primeroma našteti dokumenti (na kar kaže uporabljeni izraz „predvsem“), ki jih mora kolektivna organizacija posredovati za nadzor pristojnemu organu, zato je po mnenju sodišča treba to določbo v povezavi s prvim in drugim odstavkom tega člena razlagati v pomenu, da pristojni organ zaradi izvajanja nadzora nad tem, ali kolektivna organizacija izvaja naloge v skladu s tem zakonom, lahko od kolektivne organizacije zahteva v potrebnem obsegu in na podlagi obrazložene in natančne pisne zahteve tudi posredovanje drugih poročil o poslovnih zadevah in poslovnih dokumentov.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - subvencioniranje najemnine za tržno stanovanje - obrazložitev odločbe
Utemeljen je tožbeni ugovor, da tožena stranka v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči prosilcu ni presojala obstoja dveh pravnih podlag: verjetnosti izgleda za uspeh ter razumnosti zadeve, ki ju kot objektivni pogoj za njeno dodelitev določa 24. člena ZBPP. Prosilec svoje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni v ničemer utemeljil, prav tako pa ga organ tudi ni k temu pozval. Posledično pa odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Prosilec za BPP mora na podlagi 20. člena ZBPP, pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah in premoženjskih razmerah družinskih članov. Od prosilca za BPP se tako pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev BPP.
izredna brezplačna pravna pomoč - premoženje prosilca - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca - imetnik denarne socialne pomoči
Določba drugega odstavka 12. člena ZBPP pomeni, da je Organ za BPP vezan na odločbo organa (CSD), ki je pristojen za odločanje o pravici do denarne socialne pomoči (5. člen ZUPJS) na način, da ne ugotavlja, ali prosilec izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Domneva se, da oseba, ki že ima tako pomoč, nima sredstev za odvetnika in stroške sodnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Utemeljen je tožbeni ugovor, da ZIZ predvideva različne institute tekom izvršilnega postopka, torej po že uvedeni izvršbi, kot je omejitev izvršbe, predlog, da se izvršba vodi zoper drugo izvršilno sredstvo, razne pritožbe in ugovore, odlog izvršbe in drugo. Vse to pa so možnosti, da se dolžnika najmanj prizadene. Glede na to, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za celotni izvršilni postopek, ki se vodi zoper tudi vse njene nepremičnine, katerih vrednost presega vrednost podedovanega premoženja in glede na dolgotrajnost postopka, ki teče že od leta 2004 dalje, je izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki ga določa 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - kilometrina
Listinam upravnega spisa je priložen tudi zapisnik o naroku pri Okrožnem sodišču v Mariboru z dne 18. 3. 2014 in z dne 25. 4. 2014, kar utemeljuje tožnikovo zatrjevanje, da bi morala tožena stranka priglašeno kilometrino obračunati za relacijo Slovenske Konjice - Maribor in ne za relacijo Slovenske Konjice - Celje. Ker je bila glede na navedeno kilometrina obračunana nepravilno, s tem pa je bila nepravilno odmerjena tudi nagrada v višini 276,38 EUR, je tožba v tem delu utemeljena.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnik je Republiko Slovenijo zapustil 23. 6. 1990, torej pred 23. 12. 1990, kot to določa 1. člen ZUSDDD. Njegove odsotnosti iz Republike Slovenije zato ni mogoče šteti kot upravičene odsotnosti v smislu določbe 1.č člena ZUSDDD. Tožnik v tožbi z ugovori, ki se nanašajo na odhod iz Republike Slovenije in vstop v Italijo s turistično vizo, ne more uspeti.
tujec - pogoji za bivanje tujcev - nezakonito bivanje tujcev - odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - načelo sorazmernosti
Z izpodbijano odločbo je policija odredila nastanitev tožnice v centru za tujce, pri čemer se je sklicevala le na izpolnjevanje zakonskih pogojev za odreditev omejitve gibanja, to je, da tožnica ni zapustila države v določenem roku in da je ni mogoče odstraniti. Pri tem pa ni presojala ustreznosti oziroma sorazmernosti odrejenega ukrepa, torej ali bi bilo mogoče isti cilj doseči z milejšim ukrepom.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Tožnik večine zadev, vezanih na njegovo podjetje, ni vedel, kar je pri toženi stranki utemeljeno vzbudilo domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS, saj je iz nepoznavanja teh zadev logično pravilno sklepala, da gre za poskus sistematične zlorabe pri pridobivanju dovoljenja, oziroma je utemeljeno podvomila o dejanskem namenu prebivanja tožnika v Sloveniji, saj navedeno tudi po presoji sodišča že samo po sebi vzbuja dvom, da prošnja za dovoljenje v konkretnem primeru ni bila vložena zaradi opravljanja dela tožnika v podjetju, ampak zaradi drugih namenov.
izvolitev v sodniško funkcijo - prosta presoja Sodnega sveta - kriteriji za izbiro - obvestilo o neizbiri kandidata - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
Sodni svet pri izbiri ni vezan na mnenje predsednika sodišča o ustreznosti kandidata in tudi ni dolžan izbrati kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje za razpisano sodniško mesto. Odločitev je torej stvar njegove presoje, ta pa mora biti sprejeta po z zakonom določenem postopku in na podlagi z zakonom določenih kriterijev, pri tem pa ne sme biti očitno nerazumna in ne sme kršiti temeljnih človekovih pravic kandidatov, torej ne sme biti diskriminatorna ali arbitrarana.