dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Iz 2. odstavka 33. člena ZTuj-2 izhaja, da je zakonodajalec upravnemu organu podelil diskrecijsko pooblastilo za odločanje o prošnji tujca za vstop in prebivanje v RS.
Tožena stranka je logično prepričljivo pojasnila, da so okoliščine, zaradi katerih se lahko zavrne izdajo zaprošenega dovoljenja, v konkretnem primeru podane, saj to izhaja že iz podatkov v tožnikovi prošnji s priloženimi listinami ter javno dostopne baze podatkov AJPES, še zlasti pa iz izjav samega tožnika v zapisniku ustnega zaslišanja na Veleposlaništvu RS, ki ima v skladu z določilom 1. odstavka 80. člena ZUP dokazno veljavo javne listine.
ZMZ člen 17, 17/2. Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 5, 5/2. EKČP člen 8.
mednarodna zaščita - združitev družine - dokazno breme - družinsko življenje - tesne vezi - test sorazmernosti
Dokazno breme za dokazovanje družinskega razmerja je primarno na tožniku glede na to, da drugi stavek 2. odstavka 17. člena ZMZ določa, da se prošnja za združevanje družine, skupaj z dokazili, vloži pri pristojnem organu. Vendar pa Direktiva 2003/86 tudi določa, da če je primerno, lahko države članice, da pridobijo dokaz o obstoju družinskega razmerja, opravijo pogovore in druga poizvedovanja, ki se jim zdijo potrebna.
Namen odločanja o prošnji za združitev družine begunca je omogočanje družinskega življenja, ne pa zaščita pred preganjanjem ali resno škodo družinskih članov begunca, česar tožnik niti ne uveljavlja, kakor tudi ni namen obravnavnega instituta zagotoviti boljše (ekonomsko in socialno) življenje tožnikovemu očetu in mami; slednje bi bila zgolj neposredna posledica, ki bi (lahko) izvirala iz legitimnega namena združite družine, ni pa ta (morebitna) posledica del legitimnega namena instituta združitve družine.
Ker je omejitev pravice do združevanja družine iz 10. člena Direktive 2003/86 oziroma 2. odstavka 17. člena ZMZ določena v členu 52(1) Listine EU o temeljnih pravicah, sodišče ugotavlja, da je omejitev določena z zakonitim predpisom (tudi z določbo 2. odstavka 8. člena EKČP) in je tudi dovolj določna, tako da ne spodbuja arbitrarnega odločanja. Omejitev je tudi primerna v tem smislu, da je z njo mogoče doseči legitimen interes, to je nadzor nad imigracijskimi tokovi in v povezavi s tem tudi varstvo ekonomske blaginje države v smislu uresničevanja socialnih pravic za upravičence do te pomoči v Sloveniji. Omejitev torej dejansko ustreza ciljem splošnega interesa Unije in je potrebna zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih. Omejitev je tudi nujna, saj drugega možnega ukrepa, s katerim bi bilo možno v enaki meri doseči legitimen cilj, ki pa bi v manjši meri posegel v pravico tožnika, ni na voljo na podlagi veljavne ureditve. Izpodbijana odločitev prestane tudi zadnji korak v presoji načela sorazmernosti in sicer je po mnenju sodišča podano sorazmerje med posegom v pravico tožnika, ki jo zaznamuje nizka stopnja povezanosti med tožnikom in njegovo mamo.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Izpodbijana odločba je logično prepričljiva, celovita in natančno obrazložena. Tožena stranka je obstoj razlogov za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS zanesljivo ugotovila na podlagi podatkov iz vloge samega tožnika, zapisnika o ustnem zaslišanju tožnika na Veleposlaništvu RS ter podatkov iz uradnih evidenc in izpeljane dokazne ocene, ki jo tožnik z zgolj pavšalnimi navedbami ni uspel omajati.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik v svoji vlogi uveljavlja isti zahtevek, torej zahtevek, ki se opira na isto dejansko in pravno stanje, kot je bilo ugotovljeno že v prejšnjih postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik namreč tudi v tej vlogi želi brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v zvezi z delovnim sporom, ki je bil pravnomočno zaključen. Prav tako se materialna podlaga, na katero se opira tožnikova zahteva, ni spremenila.
izvolitev v sodniško funkcijo - prosta presoja Sodnega sveta - kriteriji za izbiro - obvestilo o neizbiri kandidata - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
Sodni svet pri izbiri ni vezan na mnenje predsednika sodišča o ustreznosti kandidata in tudi ni dolžan izbrati kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje za razpisano sodniško mesto. Odločitev je torej stvar njegove presoje, ta pa mora biti sprejeta po z zakonom določenem postopku in na podlagi z zakonom določenih kriterijev, pri tem pa ne sme biti očitno nerazumna in ne sme kršiti temeljnih človekovih pravic kandidatov, torej ne sme biti diskriminatorna ali arbitrarana.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - verjetni izgled za uspeh
Po določbah 24. člena ZBPP se kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Pri tem sicer ne gre za podrobni vsebinski preizkus zadeve, saj zakon v 24. členu govori o očitnem nesorazmerju.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - družinski član nosilca kmetijskega gospodarstva
Upravna organa sta imela po izvedenem ugotovitvenem postopku dovolj podlage za zaključek, da je izbrani predkupni upravičenec kmet v smislu določil ZKZ, saj je družinski član osebe, ki je nosilka kmetije, to dejavnost pa opravlja kot glavno dejavnost. S tem so izpolnjeni pogoji za priznanje statusa kmeta iz druge alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - predhodno vprašanje
Upravni organ, pristojen za denacionalizacijo, je dolžan sam v skladu z ureditvijo, kot jo določa ZDen, ugotavljati, ali so bili pravni nasledniki razlaščenca upravičeni do odškodnine od Republike Avstrije. Gre namreč za reševanje predhodnega vprašanja v konkretnem primeru. Navedeno pa ne pomeni, da slovenski organi pri odločanju o upravičenju do denacionalizacije odločajo o pravici do odškodnine od tuje države.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva - izkazanost pogojev za uvedbo ponovnega postopka
Prosilec, ki mu je bila prošnja za mednarodno zaščito pravnomočno zavrnjena, lahko doseže ponovno obravnavo svojega primera, če predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki so nastala po izdaji predhodne odločitve in so relevantna za presojo izpolnjevanja pogojev za priznanje mednarodne zaščite. Če gre za taka nova dejstva in dokaze, ki so obstajali že v času prvega postopka, pa je pogoj, da jih prosilec iz upravičenih razlogov takrat ni uveljavljal.
ZUS-1 člen 32, 32/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vložil državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 18.
mednarodna zaščita - za obravnavanje prošnje odgovorna država članica EU - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - začasna odredba
Iz upravnega spisa zadeve je razvidno, da ob podaji prošnje za mednarodno zaščito dne 7. 1. 2015 na vprašanje uradne osebe, naj pojasni, da je bil prosilec za mednarodno zaščito tudi na Hrvaškem, ni niti omenil nevzdržnih razmer v hotelu, o katerih je nato obširno izpovedal na osebnem razgovoru dne 6. 2. 2015. Glede na navedeno ter ob upoštevanju dejstva, da je tožnik na Hrvaškem dvakrat zaprosil za mednarodno zaščito – torej po končanem prvem postopku je nato 3. 9. 2014 ponovno zaprosil za status mednarodne zaščite na Hrvaškem, sodišče sodi, da je pravilen zaključek toženke v izpodbijanem sklepu, da so tožnikove izjave na osebnem razgovoru dne 6. 2. 2015 glede vsakodnevnih pretepov z noži in izvijači v hotelu neverodostojne, pravilen.
Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep postal izvršljiv z dnem, ko je bil izdan, saj je v pravnem pouku navedeno, da tožba ne ovira izvršitve akta. Kolikor sodišče ne bi ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe in bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, pa bi to pomenilo, da se tožnik lahko izroči Republiki Hrvaški.
ZUS-1 člen 1. ZUPJS člen 38, 38/3. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5, 63. ZPP člen 19.
stvarna pristojnost - denarna socialna pomoč - kritje stroškov zdravstvenega zavarovanja - socialni spor - molk organa
Ko gre za odločanje o pravicah iz javnih sredstev, med katere sodi tudi pravica do denarne socialne pomoči, ima stranka pravico do pritožbe kot rednega pravnega sredstva v upravnem postopku ter nato tudi možnost sodnega varstva v socialnem sporu, v katerem je po določbi 3. odstavka 38. člena ZUPJS v povezavi s 5.b točko 1. odstavka 7. člena ZDSS-1 pristojno odločati socialno sodišče.
tujec - odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - prepoved vstopa v državo
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik kot tujec (makedonski državljan) v Slovenijo vstopil legalno dne 1. 2. 2013, z makedonskim potnim listom, s katerim bi v državi oziroma na območju držav članic pogodbenic Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v obdobju 180 dni lahko neprekinjeno bival največ 90 dni, to je do 30. 4. 2013. Tožnik po tem datumu Slovenije ni zapustil, temveč je dne 18. 12. 2013 vstopil v podjetje A. d.o.o. Tako mu je bilo izdano dovoljenje za zaposlitev za čas enega leta. Pri UE je podal tudi vlogo za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje v Sloveniji, o čemer v času odločanja prvostopenjskega organa še ni bilo odločeno.
Upravni organ je pravilno ugotovil, da tožnik nezakonito prebiva v Sloveniji in da Slovenije ni sam zapustil, zaradi česar so podani pogoji za njegovo odstranitev iz države in za prepoved vstopa v Slovenijo.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Tožnik večine zadev, vezanih na njegovo podjetje, ni vedel, kar je pri toženi stranki utemeljeno vzbudilo domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS, saj je iz nepoznavanja teh zadev logično pravilno sklepala, da gre za poskus sistematične zlorabe pri pridobivanju dovoljenja, oziroma je utemeljeno podvomila o dejanskem namenu prebivanja tožnika v Sloveniji, saj navedeno tudi po presoji sodišča že samo po sebi vzbuja dvom, da prošnja za dovoljenje v konkretnem primeru ni bila vložena zaradi opravljanja dela tožnika v podjetju, ampak zaradi drugih namenov.
koncesija - koncesija za opravljanje pomoči družini na domu - odvzem koncesije - načelo zaslišanja stranke - zapisnik
Zapisnik o ustni obravnavi in izjavi strank z dne 20. 6. 2014, ki je del upravnega spisa zadeve, po vsebini ne predstavlja zapisnika o ustni obravnavi. Predloženi zapisnik namreč ne obsega natančnega in kratkega poteka ter vsebine v postopku opravljenega dejanja in danih izjav, saj je v njem navedeno le, kaj je bilo dogovorjeno, ne izhaja pa iz tega zapisnika, da bi bilo tožnici omogočeno, da se seznani s konkretnimi ugotovitvami toženke glede očitanih ji kršitev v zvezi z vodenjem dnevnikov izvajanja pomoči na domu. S predloženim zapisnikom torej toženka ni dokazala, da je tožnici omogočila učinkovito varstvo njenih pravic v tem postopku.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - ponudba za odkup nepremičnine
Sodišče pritrjuje tožnici, da ji pred vložitvijo zahteve za razlastitev ni bila posredovana ''klasična'' ponudba po 97. členu ZUreP-1, vendar pa ji taka ponudba glede na okoliščine obravnavanega primera po presoji sodišča niti ni mogla biti posredovana. Glede na podatke spisa namreč ne more biti dvoma, da je razlastitvena upravičenka zahtevo za razlastitev vložila, ker obravnavanih nepremičnin (kljub sklenjeni pogodbi in aneksu, izvedeni parcelaciji in izplačani odškodnini – tožnica namreč niti ne zatrjuje, da ji odškodnina po pogodbi oziroma aneksu ni bila izplačana, temveč zatrjuje, da ji ni bila izplačana v zadostnem znesku) ni mogla pridobiti sporazumno.
KZ-1 člen 88. ZIKS-1 člen 105, 105/1, 107, 107/1, 108.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - odločanje po prostem preudarku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, sodišče ne more rešiti spora, ker so bila dejstva v bistvenih točkah nepopolno oziroma zmotno ugotovljena, zaradi česar je tožbi na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo, zadevo pa vrnilo organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku naj organ dopolni ugotovitveni postopek, pri čemer naj preizkusi vse tožnikove ugovore, po potrebi zahteva dopolnitev poročila zavoda in o stvari ponovno odloči.
ZDDPO-2 člen 12. SRS standard 21. ZGD-1 člen 54. ZUS-1 člen 38.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - stroški storitev - verodostojna knjigovodska listina - odvetnik - uporaba SRS - prihodki - DDV - upravni spor - odgovor na tožbo
Odgovor na tožbo v upravnem sporu zakonsko ni urejen enako kot v pravdnem postopku. Glede na določbe 38. člena ZUS-1 neobrazloženost odgovora na tožbo nima enakih posledic kot v pravdi, zlasti ne posledice, da bi se dejstva, ki so navedena v tožbi, štela za priznana.
Odločitev davčnega organa, da stroškov po določenih računih ne prizna, je utemeljena v določbah 12. člena ZDDPO-2 in SRS 21. Iz listin, na podlagi katerih so bili evidentirani, bi morala biti razvidna obseg in vsebina poslovnega dogodka, torej katere storitve so bile opravljene, koliko časa je bilo za to porabljenega in kdo je storitve opravil. Uporaba računovodskih standardov je predpisana z ZGD-1 (glej 54. člen) in torej ne glede na določbe ZOdvT velja tudi za tožnika.
Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na zapisniško ugotovljene nepravilnosti pri pripoznavanju prihodkov, za odločitev niso pomembni. Davčni organ je v korist stranke v dvomu upošteval prihodke, kot izhajajo iz izkaza poslovnega izida. Tožnik, ki v tožbi ne zatrjuje, da bi bili njegovi prihodki v inšpiciranem obdobju v resnici nižji in posledično nižja tudi davčna osnova, v tem postopku zato nima interesa izpodbijati odločitve organa, ki ne vpliva na višino davčne osnove. Zato se sodišče do ugovorov v zvezi s prihodki ne opredeljuje.
davek na promet nepremičnin - prodaja nepremičnine na javni dražbi - nastanek davčne obveznosti - davčna osnova - ugovori glede izvršilnega postopka
V primeru, ko se nepremičnina proda na javni dražbi, nastane davčna obveznost za davek na promet nepremičnin s pravnomočnostjo sklepa o domiku nepremičnine kupcu; davčno osnovo pa predstavlja dosežena prodajna cena, zmanjšana za davek na promet nepremičnin, vračunan v ceno. Pravilnost vodenja izvršilnega postopka se v postopku odmere davka na promet nepremičnin ne obravnava in zato s tem povezani tožbeni ugovori za odločitev niso pravno pomembni.
ZDDV-1 člen 46, 46/1, 46/1-1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 79, 79/1.
DDV - odmera DDV - pravica do oprostitve plačila ddv - prevozna listina - CMR - pomanjkljivi podatki
Na podlagi točke 1) prvega odstavka 46. člena ZDDV-1 v zvezi s prvim odstavkom 79. člena PZDDV-1 bi moral tožnik, ki želi uveljaviti oprostitev plačila DDV, z računom in prevozno listino dokazati, da je bilo sporno blago dejansko odposlano ali odpeljano iz Republike Slovenije v drugo državo članico. V predmetnem davčnem postopku predloženi tovorni listi – CMR v zvezi s spornimi dobavami blaga iz Republike Slovenije v Italijo, ne vsebujejo vseh obveznih podatkov in so pomanjkljivi. Tožnik zaradi pomanjkljivo izpolnjenih tovornih listov – CMR za predmetne dobave ni uspel dokazati, da izpolnjuje pogoje iz točke 1) prvega odstavka 46. člena ZDDV-1 za uveljavljanje pravice do oprostitve plačila DDV.