promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - družinski član nosilca kmetijskega gospodarstva
Upravna organa sta imela po izvedenem ugotovitvenem postopku dovolj podlage za zaključek, da je izbrani predkupni upravičenec kmet v smislu določil ZKZ, saj je družinski član osebe, ki je nosilka kmetije, to dejavnost pa opravlja kot glavno dejavnost. S tem so izpolnjeni pogoji za priznanje statusa kmeta iz druge alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Tožnik večine zadev, vezanih na njegovo podjetje, ni vedel, kar je pri toženi stranki utemeljeno vzbudilo domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS, saj je iz nepoznavanja teh zadev logično pravilno sklepala, da gre za poskus sistematične zlorabe pri pridobivanju dovoljenja, oziroma je utemeljeno podvomila o dejanskem namenu prebivanja tožnika v Sloveniji, saj navedeno tudi po presoji sodišča že samo po sebi vzbuja dvom, da prošnja za dovoljenje v konkretnem primeru ni bila vložena zaradi opravljanja dela tožnika v podjetju, ampak zaradi drugih namenov.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Iz 2. odstavka 33. člena ZTuj-2 izhaja, da je zakonodajalec upravnemu organu podelil diskrecijsko pooblastilo za odločanje o prošnji tujca za vstop in prebivanje v RS.
Tožena stranka je logično prepričljivo pojasnila, da so okoliščine, zaradi katerih se lahko zavrne izdajo zaprošenega dovoljenja, v konkretnem primeru podane, saj to izhaja že iz podatkov v tožnikovi prošnji s priloženimi listinami ter javno dostopne baze podatkov AJPES, še zlasti pa iz izjav samega tožnika v zapisniku ustnega zaslišanja na Veleposlaništvu RS, ki ima v skladu z določilom 1. odstavka 80. člena ZUP dokazno veljavo javne listine.
ZSV člen 44, 47b, 47c. ZUP člen 214. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje socialnovarstvenih storitev člen 12. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev člen 6.
koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - merila za izbor - cena storitve - obrazložitev odločbe
Organ, ki podeljuje koncesijo, mora v odločbi o podelitvi koncesije navesti razloge za svojo odločitev, kar pomeni, da mora odločbo obrazložiti v tolikšni meri, da so iz nje razvidni razlogi za dodelitev točk po posameznih kriterijih oz. merilih za vsakega ponudnika posebej, v obrazložitvi pa morajo biti navedeni tudi razlogi o tem, zakaj je prijava izbranega ponudnika prejela večje število točk v primerjavi z neizbranimi ponudniki.
Komisija za koncesije mora pri vrednotenju programa dela upoštevati ugotovitve Socialne zbornice Slovenije v mnenju in se do ugotovitev v predlogu podelitve koncesije tudi opredeliti.
Na podlagi splošnega določila javnega razpisa, da znaša obseg storitve predvidoma 120 ur, po presoji sodišča tudi ni mogoče zaključiti, da je koncedent v obravnavani zadevi predvidel višje število efektivnih ur za izvedbo del kot jih določa podzakonski akt.
ZUS-1 člen 32, 32/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vložil državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 18.
mednarodna zaščita - za obravnavanje prošnje odgovorna država članica EU - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - začasna odredba
Iz upravnega spisa zadeve je razvidno, da ob podaji prošnje za mednarodno zaščito dne 7. 1. 2015 na vprašanje uradne osebe, naj pojasni, da je bil prosilec za mednarodno zaščito tudi na Hrvaškem, ni niti omenil nevzdržnih razmer v hotelu, o katerih je nato obširno izpovedal na osebnem razgovoru dne 6. 2. 2015. Glede na navedeno ter ob upoštevanju dejstva, da je tožnik na Hrvaškem dvakrat zaprosil za mednarodno zaščito – torej po končanem prvem postopku je nato 3. 9. 2014 ponovno zaprosil za status mednarodne zaščite na Hrvaškem, sodišče sodi, da je pravilen zaključek toženke v izpodbijanem sklepu, da so tožnikove izjave na osebnem razgovoru dne 6. 2. 2015 glede vsakodnevnih pretepov z noži in izvijači v hotelu neverodostojne, pravilen.
Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep postal izvršljiv z dnem, ko je bil izdan, saj je v pravnem pouku navedeno, da tožba ne ovira izvršitve akta. Kolikor sodišče ne bi ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe in bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, pa bi to pomenilo, da se tožnik lahko izroči Republiki Hrvaški.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - verjetni izgled za uspeh
Po določbah 24. člena ZBPP se kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Pri tem sicer ne gre za podrobni vsebinski preizkus zadeve, saj zakon v 24. členu govori o očitnem nesorazmerju.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva - izkazanost pogojev za uvedbo ponovnega postopka
Prosilec, ki mu je bila prošnja za mednarodno zaščito pravnomočno zavrnjena, lahko doseže ponovno obravnavo svojega primera, če predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki so nastala po izdaji predhodne odločitve in so relevantna za presojo izpolnjevanja pogojev za priznanje mednarodne zaščite. Če gre za taka nova dejstva in dokaze, ki so obstajali že v času prvega postopka, pa je pogoj, da jih prosilec iz upravičenih razlogov takrat ni uveljavljal.
ZMZ člen 17, 17/2. Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 5, 5/2. EKČP člen 8.
mednarodna zaščita - združitev družine - dokazno breme - družinsko življenje - tesne vezi - test sorazmernosti
Dokazno breme za dokazovanje družinskega razmerja je primarno na tožniku glede na to, da drugi stavek 2. odstavka 17. člena ZMZ določa, da se prošnja za združevanje družine, skupaj z dokazili, vloži pri pristojnem organu. Vendar pa Direktiva 2003/86 tudi določa, da če je primerno, lahko države članice, da pridobijo dokaz o obstoju družinskega razmerja, opravijo pogovore in druga poizvedovanja, ki se jim zdijo potrebna.
Namen odločanja o prošnji za združitev družine begunca je omogočanje družinskega življenja, ne pa zaščita pred preganjanjem ali resno škodo družinskih članov begunca, česar tožnik niti ne uveljavlja, kakor tudi ni namen obravnavnega instituta zagotoviti boljše (ekonomsko in socialno) življenje tožnikovemu očetu in mami; slednje bi bila zgolj neposredna posledica, ki bi (lahko) izvirala iz legitimnega namena združite družine, ni pa ta (morebitna) posledica del legitimnega namena instituta združitve družine.
Ker je omejitev pravice do združevanja družine iz 10. člena Direktive 2003/86 oziroma 2. odstavka 17. člena ZMZ določena v členu 52(1) Listine EU o temeljnih pravicah, sodišče ugotavlja, da je omejitev določena z zakonitim predpisom (tudi z določbo 2. odstavka 8. člena EKČP) in je tudi dovolj določna, tako da ne spodbuja arbitrarnega odločanja. Omejitev je tudi primerna v tem smislu, da je z njo mogoče doseči legitimen interes, to je nadzor nad imigracijskimi tokovi in v povezavi s tem tudi varstvo ekonomske blaginje države v smislu uresničevanja socialnih pravic za upravičence do te pomoči v Sloveniji. Omejitev torej dejansko ustreza ciljem splošnega interesa Unije in je potrebna zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih. Omejitev je tudi nujna, saj drugega možnega ukrepa, s katerim bi bilo možno v enaki meri doseči legitimen cilj, ki pa bi v manjši meri posegel v pravico tožnika, ni na voljo na podlagi veljavne ureditve. Izpodbijana odločitev prestane tudi zadnji korak v presoji načela sorazmernosti in sicer je po mnenju sodišča podano sorazmerje med posegom v pravico tožnika, ki jo zaznamuje nizka stopnja povezanosti med tožnikom in njegovo mamo.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - predhodno vprašanje
Upravni organ, pristojen za denacionalizacijo, je dolžan sam v skladu z ureditvijo, kot jo določa ZDen, ugotavljati, ali so bili pravni nasledniki razlaščenca upravičeni do odškodnine od Republike Avstrije. Gre namreč za reševanje predhodnega vprašanja v konkretnem primeru. Navedeno pa ne pomeni, da slovenski organi pri odločanju o upravičenju do denacionalizacije odločajo o pravici do odškodnine od tuje države.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - načelo pravičnosti
V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka ponovno presoditi, ali tožnik, v skladu z načelom pravičnosti, izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v predmetnem kazenskem postopku, pri čemer bo morala upoštevati tudi tožnikove tožbene navedbe.
tujec - pogoji za bivanje tujcev - nezakonito bivanje tujcev - odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - načelo sorazmernosti
Z izpodbijano odločbo je policija odredila nastanitev tožnice v centru za tujce, pri čemer se je sklicevala le na izpolnjevanje zakonskih pogojev za odreditev omejitve gibanja, to je, da tožnica ni zapustila države v določenem roku in da je ni mogoče odstraniti. Pri tem pa ni presojala ustreznosti oziroma sorazmernosti odrejenega ukrepa, torej ali bi bilo mogoče isti cilj doseči z milejšim ukrepom.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik v svoji vlogi uveljavlja isti zahtevek, torej zahtevek, ki se opira na isto dejansko in pravno stanje, kot je bilo ugotovljeno že v prejšnjih postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik namreč tudi v tej vlogi želi brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v zvezi z delovnim sporom, ki je bil pravnomočno zaključen. Prav tako se materialna podlaga, na katero se opira tožnikova zahteva, ni spremenila.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Izpodbijana odločba je logično prepričljiva, celovita in natančno obrazložena. Tožena stranka je obstoj razlogov za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS zanesljivo ugotovila na podlagi podatkov iz vloge samega tožnika, zapisnika o ustnem zaslišanju tožnika na Veleposlaništvu RS ter podatkov iz uradnih evidenc in izpeljane dokazne ocene, ki jo tožnik z zgolj pavšalnimi navedbami ni uspel omajati.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - ponudba za odkup nepremičnine
Sodišče pritrjuje tožnici, da ji pred vložitvijo zahteve za razlastitev ni bila posredovana ''klasična'' ponudba po 97. členu ZUreP-1, vendar pa ji taka ponudba glede na okoliščine obravnavanega primera po presoji sodišča niti ni mogla biti posredovana. Glede na podatke spisa namreč ne more biti dvoma, da je razlastitvena upravičenka zahtevo za razlastitev vložila, ker obravnavanih nepremičnin (kljub sklenjeni pogodbi in aneksu, izvedeni parcelaciji in izplačani odškodnini – tožnica namreč niti ne zatrjuje, da ji odškodnina po pogodbi oziroma aneksu ni bila izplačana, temveč zatrjuje, da ji ni bila izplačana v zadostnem znesku) ni mogla pridobiti sporazumno.
prispevki za socialno varnost - delna oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - upravičenci do delne oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - samozaposleni - prvi vpis v register po 1. 7. 2013
Delna oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob prvem vpisu v register, ki je bila uvedena z uveljavitvijo ZPIZ-2, se prizna samo samozaposlenim, ki so prvi vpis v register opravili po 1. juliju 2013.
razlastitev - javni interes - javno dobro - javna cesta - test sorazmernosti
Razlastitev spornih nepremičnin je po presoji sodišča nujno potrebna za dosego javne koristi in je tudi v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Sodišče se strinja s presojo upravnega organa, da bo nova povezovalna cesta poskrbela za ustrezno cestno infrastrukturo na tem področju, ki trenutno predstavlja ozke, vaške ceste, ki so za obstoječe prometne potrebe območja Brda in Vrhovcev, ki nimata ustrezne povezave z glavno prometnico na tem področju, neustrezne.
Vsebinske zahteve v zvezi s pravico do odbitka so tiste, ki urejajo dejansko (materialno) podlago in obseg pravice, kot jih določa člen 17 Šeste direktive z naslovom „Nastanek in obseg pravice do odbitka“. Nasprotno pa formalne zahteve v zvezi s to pravico urejajo podrobna pravila in nadzor nad njenim uveljavljanjem ter pravilno delovanje sistema DDV, kot so: obveznosti glede knjigovodstva, izdajanja računov in obračuna. Glede na navedeno so po presoji sodišča zahteve glede minimalne vsebine, ki jo morajo vsebovati računi, kot to določa člen 226 Direktive 2006/112 (oziroma 82. člen ZDDV-1) vsebinske zahteve, ki morajo biti izpolnjene za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka in ne gre le za formalne oziroma za procesne zahteve. V predmetni zadevi je zato potrebno presoditi ali sporni računi s priloženo dokumentacijo izpolnjujejo vsebinske zahteve, ki morajo biti izpolnjene za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi popolnega računa, kot to določa člen 226 Direktive 2006/112. V ponovljenem postopku je sodišče presojalo vsebino spornih petih računov in ugotovilo, da ti ne navajajo obsega opravljenih storitev (količine), kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz 6. točke prvega odstavka 82. člena ZDDV-1. Slednje tudi ni skladno s prakso SEU.
KZ-1 člen 88. ZIKS-1 člen 105, 105/1, 107, 107/1, 108.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - odločanje po prostem preudarku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, sodišče ne more rešiti spora, ker so bila dejstva v bistvenih točkah nepopolno oziroma zmotno ugotovljena, zaradi česar je tožbi na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo, zadevo pa vrnilo organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku naj organ dopolni ugotovitveni postopek, pri čemer naj preizkusi vse tožnikove ugovore, po potrebi zahteva dopolnitev poročila zavoda in o stvari ponovno odloči.
davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč - davčna osnova - vrednost ob pridobitvi - posplošena tržna vrednost - odločba Ustavnega sodišča - razveljavitev zakona
Z izpodbijano odločbo je bil tožnici odmerjen in v plačilo naložen davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč. Ker je bilo zemljišče pridobljeno pred 1. junijem 2012, se kot vrednost zemljišča ob pridobitvi šteje posplošena vrednost, kot bi bila zanj določena na dan 1. junij 2012 s sistemom množičnega vrednotenja ob upoštevanju rabe zemljišča pred spremembo namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da se drugi odstavek 137. člena ZUJF, kolikor določa za ugotovitev vrednosti zemljišča ob njegovi pridobitvi posplošeno tržno vrednost, razveljavi. Razveljavljeni del drugega odstavka 137. člena ZUJF se v nepravnomočnih zadevah ne uporabi, kar v obravnavanem primeru pomeni, da ne predstavlja pravne podlage za ugotavljanje vrednosti zemljišča ob pridobitvi.