Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da podjetje uporablja nepošteno poslovno prakso ali je tik pred tem, da jo uporabi, podjetju z odločbo prepove uporabo take prakse, če presodi, da bi lahko povzročila oškodovanje potrošnikov, ne glede na obliko krivde podjetja.
Poslovna praksa (in s tem tudi oglaševanje) se šteje za zavajajočo ne le, če podjetje izpusti bistvene informacije, ampak tudi, če podjetje v določenem primeru in ob upoštevanju vseh značilnosti in okoliščin ter omejitev sredstev komuniciranja, prikriva ali nejasno, nerazumljivo, dvoumno ali ob neprimernem času navede bistvene informacije, ki jih glede na dejanske okoliščine povprečen potrošnik potrebuje za sprejem odločitve ob poznavanju vseh pomembnih dejstev, in tako povzroči ali bi utegnilo povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel.
ZICPES člen 68 do 78. Uredba(EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 23, 23/4.
Carinske ukrepe pri kršitvah pravic intelektualne lastnine urejajo določbe VI. dela ZICPES ter Uredba 608/2013. Določbe ZICPES podrobneje urejajo izvajanje navedene uredbe na področju zahteve za ukrepanje, odločitve o zahtevi, izjavi imetnika pravice, sodno varstvo, odločitev o zahtevi in zavarovanje, skladiščenje zaseženega blaga itd... Namen teh ukrepov carinskih organov je preprečevanje ponarejanja in piratstva. Carinski organi v primeru, če na podlagi utemeljenih indicev sumijo, da blago, ki je pod carinskim nadzorom krši pravice intelektualne lastnine bodisi na svojo pobudo, bodisi na podlagi zahteve, prekinejo carinski postopek prepustitve blaga ali blago zadržijo in subjektu, upravičenemu do vložitve zahteve omogočijo sprožitev postopka za ugotovitev ali je bila dejansko kršena pravica intelektualne lastnine.
ZDDPO-2 člen 12. SRS standard 21. ZGD-1 člen 54. ZUS-1 člen 38.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - stroški storitev - verodostojna knjigovodska listina - odvetnik - uporaba SRS - prihodki - DDV - upravni spor - odgovor na tožbo
Odgovor na tožbo v upravnem sporu zakonsko ni urejen enako kot v pravdnem postopku. Glede na določbe 38. člena ZUS-1 neobrazloženost odgovora na tožbo nima enakih posledic kot v pravdi, zlasti ne posledice, da bi se dejstva, ki so navedena v tožbi, štela za priznana.
Odločitev davčnega organa, da stroškov po določenih računih ne prizna, je utemeljena v določbah 12. člena ZDDPO-2 in SRS 21. Iz listin, na podlagi katerih so bili evidentirani, bi morala biti razvidna obseg in vsebina poslovnega dogodka, torej katere storitve so bile opravljene, koliko časa je bilo za to porabljenega in kdo je storitve opravil. Uporaba računovodskih standardov je predpisana z ZGD-1 (glej 54. člen) in torej ne glede na določbe ZOdvT velja tudi za tožnika.
Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na zapisniško ugotovljene nepravilnosti pri pripoznavanju prihodkov, za odločitev niso pomembni. Davčni organ je v korist stranke v dvomu upošteval prihodke, kot izhajajo iz izkaza poslovnega izida. Tožnik, ki v tožbi ne zatrjuje, da bi bili njegovi prihodki v inšpiciranem obdobju v resnici nižji in posledično nižja tudi davčna osnova, v tem postopku zato nima interesa izpodbijati odločitve organa, ki ne vpliva na višino davčne osnove. Zato se sodišče do ugovorov v zvezi s prihodki ne opredeljuje.
koncesija - koncesija za opravljanje pomoči družini na domu - odvzem koncesije - načelo zaslišanja stranke - zapisnik
Zapisnik o ustni obravnavi in izjavi strank z dne 20. 6. 2014, ki je del upravnega spisa zadeve, po vsebini ne predstavlja zapisnika o ustni obravnavi. Predloženi zapisnik namreč ne obsega natančnega in kratkega poteka ter vsebine v postopku opravljenega dejanja in danih izjav, saj je v njem navedeno le, kaj je bilo dogovorjeno, ne izhaja pa iz tega zapisnika, da bi bilo tožnici omogočeno, da se seznani s konkretnimi ugotovitvami toženke glede očitanih ji kršitev v zvezi z vodenjem dnevnikov izvajanja pomoči na domu. S predloženim zapisnikom torej toženka ni dokazala, da je tožnici omogočila učinkovito varstvo njenih pravic v tem postopku.
davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč - davčna osnova - vrednost ob odsvojitvi - posplošena tržna vrednost - odločba Ustavnega sodišča - razveljavitev zakona
Z izpodbijano odločbo je bil tožnici odmerjen in v plačilo naložen davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč. Tretji odstavek 137. člena ZUJF, na podlagi katerega je bila ugotovljena vrednost zemljišča ob odsvojitvi, je Ustavno sodišče kot neskladen z Ustavo razveljavilo, ker se pri določanju vrednosti zemljišča ob odsvojitvi sklicuje na ZMVN, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni pravica do izjave iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Razveljavljeni del 137. člena ZUJF se po navedenem v nepravnomočnih zadevah ne uporabi, kar pomeni, da v obravnavani zadevi ne predstavlja pravne podlage za ugotavljanje vrednosti zemljišča ob odsvojitvi.
blagovna znamka - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - razlikovalna moč znaka
V zvezi z ovrednotenjem prijavljenega znaka v smislu tehtanja besednega in figurativnega dela je toženka menila, da sta si besedni in figurativni element enakovredna. Pri navedeni presoji (tehtanjem obeh delov kombinirane prijavljene znamke) pa je toženka spregledala, da je figurativni element izpodbijane znamke starodavni simbol farmacevtske industrije, iz česar sledi, da bi bil utemeljen ugovor tožnice, da je opisen za relevantno blago in storitve. Sodišče zato ne more slediti trditvi toženke, da lahko figurativni element izpodbijane znamke potrošnikom omogoči, da si takoj in trajno zapomnijo znak, tako da preusmeri njihovo pozornost iz opisnega/nerazlikovalnega sporočila, ki ga izraža besedni element LEKARNA. Praviloma opisni elementi nimajo razlikovalne moči, nedvomno pa vplivajo na zmožnost razlikovanja.
Ni bistveno, da predpona izvira iz latinskega – mrtvega jezika, bistvena je poznanost besede v zvezi z zadevnim blagom.
davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč - davčna osnova - vrednost ob pridobitvi - posplošena tržna vrednost - odločba Ustavnega sodišča - razveljavitev zakona
Z izpodbijano odločbo tožnici odmerjen in v plačilo naložen davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč. Ustavno sodišče je drugi odstavek 137. člena ZUJF, kolikor določa za ugotovitev vrednosti zemljišča ob njegovi pridobitvi posplošeno tržno vrednost, in tretji odstavek 137. člena ZUJF, na katerih temelji izpodbijana odločba, kot neskladna z Ustavo razveljavilo. Razveljavljeni del 137. člena ZUJF se v nepravnomočnih zadevah ne uporabi, kar pomeni, da v obravnavani zadevi ne predstavlja pravne podlage za ugotavljanje višine davčne osnove.
ZDDV-1 člen 46, 46/1, 46/1-1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 79, 79/1.
DDV - odmera DDV - pravica do oprostitve plačila ddv - prevozna listina - CMR - pomanjkljivi podatki
Na podlagi točke 1) prvega odstavka 46. člena ZDDV-1 v zvezi s prvim odstavkom 79. člena PZDDV-1 bi moral tožnik, ki želi uveljaviti oprostitev plačila DDV, z računom in prevozno listino dokazati, da je bilo sporno blago dejansko odposlano ali odpeljano iz Republike Slovenije v drugo državo članico. V predmetnem davčnem postopku predloženi tovorni listi – CMR v zvezi s spornimi dobavami blaga iz Republike Slovenije v Italijo, ne vsebujejo vseh obveznih podatkov in so pomanjkljivi. Tožnik zaradi pomanjkljivo izpolnjenih tovornih listov – CMR za predmetne dobave ni uspel dokazati, da izpolnjuje pogoje iz točke 1) prvega odstavka 46. člena ZDDV-1 za uveljavljanje pravice do oprostitve plačila DDV.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja dela na črno - kozmetična dejavnost
Na podlagi prvega odstavka 3. člena ZPDZC-1 je delo na črno prepovedano. Tožnica je opravljala obrtno dejavnost 96.022 „kozmetična in pedikerska dejavnost“, za opravljanje katere ni pridobila obrtnega dovoljenja. Zato je to dejavnost opravljala kot delo na črno. Na podlagi prvega odstavka 19. člena ZPDZC-1 je tožena stranka, ki je ugotovila, da tožnica opravlja delo na črno, tožnici tudi pravilno izrekla ukrep o prepovedi opravljanja dejavnosti na črno.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zloraba mobilnega telefonskega aparata - odtujitev mobilnega telefona
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja pravna podlaga, ki je bila podlaga za odločitev, da strošek, ki je bil posledica opravljenih storitev iz mobilnega aparata stranke z interesom, nosi tožnik.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo. Odločba ima učinek razveljavitve. Skladno s 44. členom ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Določba 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se glede na navedeno v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v zadevah, kot je obravnavana, pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
javni razpis - mesto sodnika na ESČP - razpisni pogoji - starostni pogoj
Drugi odstavek 5. člena ZPKSMS določa, da morajo kandidati dokazila o izpolnjevanju pogojev priložiti k svoji prijavi na razpis in že v času razpisnega postopka se izpolnjevanje teh pogojev tudi preverja (tretji in četrti odstavek 5. člena ZPKSMS). Že iz citiranih zakonskih določb torej sledi, da morajo kandidati izpolnjevati pogoje v času razpisnega postopka oziroma do konca razpisnega postopka.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - vrednost nepremičnine - množično vrednotenje nepremičnin - načelo zakonitosti
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na zahtevo naslovnega sodišča, z odločbo U-I-125/14-17 odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo, ker se pri določanju davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sklicuje na Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave.
denacionalizacija - stranka v postopku - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o obnovi postopka - zavrženje tožbe
Glede na to pa, da tožnik po ZUS-1 ne more biti stranka, ter da izpodbija akt, ki se ne more izpodbijati v upravnem sporu, je moralo sodišče tožbo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedopustno zavreči.
davek na promet nepremičnin - prodaja nepremičnine na javni dražbi - nastanek davčne obveznosti - davčna osnova - ugovori glede izvršilnega postopka
V primeru, ko se nepremičnina proda na javni dražbi, nastane davčna obveznost za davek na promet nepremičnin s pravnomočnostjo sklepa o domiku nepremičnine kupcu; davčno osnovo pa predstavlja dosežena prodajna cena, zmanjšana za davek na promet nepremičnin, vračunan v ceno. Pravilnost vodenja izvršilnega postopka se v postopku odmere davka na promet nepremičnin ne obravnava in zato s tem povezani tožbeni ugovori za odločitev niso pravno pomembni.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odjava stalnega prebivališča
V zvezi z tožbenimi navedbami, da je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da je Republika Slovenija izvedla nezakonit izbris 37.000 osebam in da je potrebno vsakomur, ki vloži zahtevo, izdati odločbo z veljavnostjo za nazaj, sodišče pojasnjuje, da v primeru tožnice ne gre za izbris, ki se je zgodil v februarju leta 1992. V zvezi s tem je drugostopenjski organ tožnici v svoji odločbi pravilno pojasnil, da ji stalno prebivališče ni prenehalo, ker bi zanjo začele veljati določbe Zakona o tujcih, ampak zato, ker je že prej, to je 23. 8. 1991, sama odjavila stalno prebivališče in pri tem prijavila kot novo stalno prebivališče v Banja Luki.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - pravilnost vpisa
Geodetsko podjetje ali projektant mora v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb opraviti obravnavo in lastniku stavbe oziroma vsakega posameznega dela stavbe pokazati potek razdelitve delov stavb s primerjavo poteka v elaboratu in v naravi (prvi odstavek 82. člena ZEN). Kakor izhaja iz upravnega spisa, je bila glavna obravnava v zadevi opravljena. O njej je bil sestavljen zapisnik, iz katerega izhaja, da se vsi lastniki, vključno s tožečo stranko, strinjajo z delitvijo stavbe in vzpostavitvijo novih delov stavb ter da s takšno spremembo etažnega načrta soglašajo, kar so potrdili z podpisom navedenega zapisnika. Neutemeljen je zato ugovor tožeče stranke, da je bilo dejansko stanje v zadevi nepravilno ugotovljeno, saj odločitev temelji prav na navedenem elaboratu.
Oseba, ki meni, da se ima pravico udeleževati upravnega postopka kot stranka ali stranski udeleženec, pa dejansko ni sodelovala v postopku, ker ji ni bila dana takšna možnost, lahko vloži pritožbo (ali zahteva vročitev odločbe), dokler se ne izteče pritožbeni rok za stranke, ki so v postopku sodelovale. Če vloži pritožbo po tem roku, je treba njeno pritožbo obravnavati kot predlog za obnovo postopka zaradi razloga, ker ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, v katerem bi morala biti udeležena kot stranka (peti odstavek 235. člena ZUP). Ne more pa predlagati obnove postopka iz navedenega razloga oseba, ki je vedela ali je iz okoliščin mogla sklepati, da je bila odločba izdana, še v času, ki ga je imela stranka za vložitev pritožbe, pa pritožbe pravočasno ni vložila, niti ni zahtevala vročitve odločbe (tretji odstavek 261. člena v zvezi z drugim odstavkom 229. člena ZUP), kot je bilo v konkretnem primeru, ne glede na to, ali izkaže pravni interes za sodelovanje v tem postopku, ali ne.
visokošolski učitelj - postopek izvolitve v naziv - neizvolitev v naziv - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Res je sicer, da je prvostopenjski organ avtonomen pri svoji odločitvi in da velja avtonomija univerze, vendar pa je pri odločitvi vseeno potrebno upoštevati osnovne procesne pravice stranke v postopku, med katere spada pravica do obrazložene odločbe. Ker tožniku pred izdajo prvostopenjskega akta ni bilo poslano mnenje Študentskega sveta, da bi se do njega izjasnil, postopek ni potekal v skladu z 9. členom ZUP.
zakupna pogodba - odpoved zakupne pogodbe - javne površine - pravica uporabe javne površine - pravica posebne uporabe javne površine
Dodelitev pravice do uporabe javne površine je v konkretnem primeru diskrecijska pravica tožene stranke, zato tudi morebitni nerešeni spori tožeče in tožene stranke v zvezi z zakupno pogodbo iz leta 1993 na odločitev v tej upravni zadevi ne morejo vplivati.