zakupna pogodba - odpoved zakupne pogodbe - javne površine - pravica uporabe javne površine - pravica posebne uporabe javne površine
Dodelitev pravice do uporabe javne površine je v konkretnem primeru diskrecijska pravica tožene stranke, zato tudi morebitni nerešeni spori tožeče in tožene stranke v zvezi z zakupno pogodbo iz leta 1993 na odločitev v tej upravni zadevi ne morejo vplivati.
visokošolski učitelj - postopek izvolitve v naziv - neizvolitev v naziv - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Res je sicer, da je prvostopenjski organ avtonomen pri svoji odločitvi in da velja avtonomija univerze, vendar pa je pri odločitvi vseeno potrebno upoštevati osnovne procesne pravice stranke v postopku, med katere spada pravica do obrazložene odločbe. Ker tožniku pred izdajo prvostopenjskega akta ni bilo poslano mnenje Študentskega sveta, da bi se do njega izjasnil, postopek ni potekal v skladu z 9. členom ZUP.
uporabno dovoljenje - izdaja potrdila - obrambno zaščitni objekt - gasilski dom - načelo zaslišanja stranke
Za postopek izdaje potrdila iz 198. člena ZGO-1 veljajo vsa pravila ZUP. Iz izpodbijanega sklepa in upravnega spisa pa ne izhaja, da bi toženka tožniku dala možnost, da se opredeli do ugotovitve, na kateri izpodbijana odločitev temelji, to je, da predmetni objekt ne izpolnjuje pogoja za izdajo potrdila, da ima uporabno dovoljenje po samem zakonu, saj v nobenem predpisu ni določen kot obrambno-zaščitni objekt. Sodišče je zato tožbi ugodilo, saj je toženka bistveno kršila določbe postopka.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - načelo zakonitosti - sprememba pravnega predpisa
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je tožnica v tej zadevi 9. 9. 2014 vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja in ne predloga, naj se obnovi postopek, v katerem je bilo odločeno o njeni prejšnji zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 13. 3. 2013. Poleg tega ni razvidno, da bi tožnica med postopkom tako postavljeno in jasno izraženo zahtevo kakorkoli spremenila, zato so neutemeljena njena pričakovanja, da naj bi jo upravni organ obravnaval kot izredno pravno sredstvo. Glede na navedeno v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti prejšnjih, neveljavnih prostorskih predpisov.
Obveznost plačila komunalnega prispevka nastane zaradi načrtovane gradnje in s tem predvidene priključitve na komunalno infrastrukturo. Enako velja v primerih že obstoječih objektov, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja, saj se tudi v teh primerih postopki vodijo enako kot za šele načrtovano gradnjo.
ZGO-1 člen 3a, 152. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 16, 16/2, 16/2-2, 19.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - gradnja na varovanem območju - odmiki
Upravni organ je ugotovil, da je tožnik gradil v času veljavnosti Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, zato bi, glede na to, da je ugotovil tudi, da je imel tožnik za gradnjo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše, moral ugotavljati tudi, ali gre za objekte, ki so zgrajeni znotraj gradbene parcele objekta, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - ponovljeni postopek
Med strankama ni sporno, da kazenski postopek, v katerem se ponovno odloča o stranski denarni kazni, ni končan. Prav zaradi varstva svojega pravnega položaja pa se ima oseba, ki je stranka nekega postopka, praviloma pravico udeleževati narokov, ki jih sodišče razpisuje. To pomeni, da se ima tudi tožnik v kazenski zadevi pravico udeleževati narokov, na katere ga sodišče vabi, čeprav je bil že zaslišan. Trditev toženke, da v obravnavani kazenski zadevi okoliščina, da drugi obtoženec še ni bil zaslišan, ne vpliva na tožnikov položaj glede izreka stranske denarne kazni, pa je neobrazložena. Tako je ostalo neobrazloženo tudi stališče o nerazumnosti tožnikove prošnje za dodelitev BPP v preostalem delu ponovljenega postopka.
soglasje za poseg v varovalni pas ceste - pogoji za izdajo soglasja - dopustnost gradnje - nadstrešek - pristojnost soglasodajalca
Vsebine in dosega odločanja o izdaji soglasja ni mogoče širiti na splošen preizkus skladnosti predložene projektne dokumentacije s prostorskimi akti, tehničnimi predpisi in zakonodajo.
ZVO-1 člen 157, 157/1, 157/1-1, 157a, 157a/5. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov člen 2, 2/9, 3, 3/6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - odstranitev zemeljskega izkopa - inšpekcijski zavezanec
Tožniku se v bistvenem očita, da je brez okoljevarstvenega dovoljenja vnašal na svoja zemljišča zemeljski izkop, pri čemer je presoja, ali je s tem tudi povzročitelj odpadkov (kot tak je bil določen za zavezanca), izostala. Odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - dejavnost kolektivnih organizacij
Tožnik brez podlage zatrjuje, da naj bi še vedno veljalo njegovo začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del z dne 24. 1. 2001, tudi ob sklicevanju na okoliščino, da naj bi bil A. nezakonito ustanovljen ter da so v tej posledici njegova dovoljenja nezakonita. Če je dovoljenje A. za kolektivno upravljanje pravic na avdiovizualnih delih z dne 6. 2. 2012 veljavno (torej ni bilo razveljavljeno, odpravljeno, izrečeno za nično ali v sodnem postopku ugotovljeno za nezakonito, česar ne navaja niti tožnik, niti ni o tem podatkov v spisu), tožnik ne more zatrjevati nezakonitosti tega dovoljenja A. (v posledici česar naj bi njegovo začasno dovoljenje z dne 24. 1. 2001 bilo še veljavno).
ZDru-1 člen 17, 19, 22. ZUS-1 člen 20, 30, 37. ZUP člen 76, 80, 155, 169.
društvo - vpis sprememb v register društev - vsebina tožbe - zapisnik o ustni obravnavi - izločitev uradne osebe - nesuspenzivno pravno sredstvo
Tožba je v upravnem sporu samostojno pravno sredstvo. Tožnik mora zato razloge za njeno vložitev konkretizirati in izkazati v sami tožbi in le tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu. Ker mora tožnik v tožbi jasno navesti argumente, s katerimi utemeljuje vloženo tožbo, se sodišče v tem upravnem sporu ni dolžno opredeliti do navedb, ki sta jih sotožnika navajala v upravnem postopku, ne pa tudi v tožbi.
Tožena stranka in prvostopenjski organ pred njo sta podala pravilne razloge za svojo odločitev, sotožnika pa v tožbi ničesar konkretnega ne navajata. Iz njune skupne tožbe izhaja le, da sta nezadovoljna z odločitvijo tožene stranke in prvostopenjskega organa v izpodbijani odločbi, iz katere tudi sicer ne izhaja kakršnakoli nezakonitost, na katero bi sodišče moralo paziti po uradni dolžnosti. Ker sotožnika tudi v tožbi zgolj posplošeno zatrjujeta, da so v obravnavani zadevi podani razlogi za izločitev uradne osebe po ZUP, razlogov za izločitev pa ne navedeta, je sodišče ugovor kot neutemeljen zavrnilo.
Zakonodajalec je s kogentno določbo 5. odstavka 19. člena, po kateri pritožba zoper odločbo o registraciji društva ne zadrži vpisa v register društev, izrecno predpisal nesuspenzivno pravno učinkovanje vložitve morebitne pritožbe zoper prvostopenjsko odločitev o registraciji društva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - socialni spor
Tožnik ni izkazal objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP. Za dodelitev izredne denarne socialne pomoči mora namreč prosilec izkazovati predpisane pogoje, prav tako je izredna denarna socialna pomoč omejena tako po višini kot tudi časovno. Tožnik pa okoliščin, relevantnih po ZSVarPre za priznanje izredne denarne socialne pomoči, v svoji prošnji ni navedel niti jih ne navaja sedaj v tožbi. Zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Po določbah 48. člena ZBPP se izplačana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči vračajo iz dohodka oziroma premoženja, pridobljenega v postopku, za katerega je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena. Tudi v primeru, če tožeča stranka ne bi imela dodeljene brezplačne pravne pomoči, bi namreč morala ustrezen del stroškov postopka povrniti toženi stranki in trpeti tudi svoje strošek postopka, do povrnitve katerih glede na uspeh v pravdi ni upravičena.
ZUJF člen 193. ZIPRS1314 člen 60. ZUstS člen 43, 44, 47.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF, ki je podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, v neskladju z Ustavo. Ker je z uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine 193. člen ZUJF prenehal veljati 1. januarja 2014, je Ustavno sodišče o ustavnosti zakona odločilo na podlagi 47. člena ZUstS. Takšna odločba ima učinek razveljavitve. Določba 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se po navedenem v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi. V obravnavani zadevi to pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti. Davek je bil torej tožnici odmerjen v nasprotju z zakonom, nepravilna uporaba materialnega prava pa narekuje odpravo izpodbijane odločbe.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge - sprememba sodne prakse
Tožnik ni ravnal v skladu s sodno prakso, kot je veljala v času sprejema ponudbe, saj je tožbo na sklenitev pogodbe vložil po izteku roka iz 22. člena v povezavi s četrtim odstavkom 20. člena ZKZ in to na podlagi določb Obligacijskega zakonika (predkupne pogodbe) ne pa določb ZKZ. To pa pomeni, da svoje pravice ni uveljavljal v prekluzivnem roku, kar ima za posledico, da je prišel v položaj, kot da izjave o sprejemu ponudbe ni podal, torej da njegova zahteva sploh ni bila podana.
Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. 8. 2008 člen 2, 2-7, 2-8. Priloga 1 Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. 8. 2008 člen 2, 3, 4. 6. dokument : UL0010967.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - sofinanciranje začetnih investicij podjetij - velikost podjetja - podatki za dokazovanje velikosti podjetja - računovodski izkazi povezanih podjetij
V konkretnem primeru je sporna dopolnitev vloge po drugem pozivu, s katerim je bila tožnica pozvana, da izkaže zatrjevano velikost podjetja (kot srednje velikega). Velikost podjetja je bistvena za odločitev, saj je od nje odvisna intenzivnost pomoči, to je znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov, različni pa so tudi razpisni pogoji. Tožnica računovodskih izkazov povezanih podjetij nedvomno ni predložila, kar pomeni, da podatki niso bili izkazani na predpisan način. Iz spisov tudi ne sledi, da tožnica ne bi mogla pridobiti ustreznih podatkov o povezanih družbah, kot sedaj smiselno in obenem neizkazano uveljavlja v tožbi. Zato njeno sklicevanje na možnost, da namesto zahtevanih dokazil poda uradno izjavo glede na pogoje razpisa ne vzdrži pravne presoje.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - kmet mejaš - status kmeta
Parcele so se prodajale v dveh kompleksih, saj so v naravi že sedaj prostorsko zaokrožene. V takšnem primeru pa je glede na namen, ki ga zasleduje ZKZ pri prometu s kmetijskimi zemljišči, pravilno stališče tožene stranke, da je kot kmeta mejaša mogoče šteti kmeta, ki s svojimi zemljišči meji le na nekatera zemljišča v takšnem kompleksu.
V šestem odstavku 24. člena ZKZ je določeno, da če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet, odloča o tem upravna enota, na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba uporablja. To pomeni, da navedeno vprašanje predstavlja predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP, ki pa ga lahko obravnava organ sam, ali pa prekine postopek. Za potrebe postopka za odobritev pravnega posla tako zadostuje, da je navedena okoliščina izkazana v času izdaje prvostopne odločbe, kar lahko izkaže sprejemnik ponudbe sam z ustrezno odločbo, ali pa to ugotovi upravni organ v okviru postopka odobritve pravnega posla.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - popolnost vloge
Tožničina vloga ni bila formalno nepopolna, saj je bil obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v celoti izpolnjen, organ za brezplačno pravno pomoč pa je na podlagi poizvedb ugotovil, da je tožničino premoženjsko stanje drugačno, kot navaja v svoji vlogi.
upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - izpodbijanje izvršilnega naslova
Med strankama ni sporno, da tožnik svoje obveznosti ni opravil, saj v tožbi sam navaja, da se zaradi nezgrajenega kanala in revizijskega jaška na javno kanalizacijo ne more priključiti. S temi navedbami tožnik izpodbija (le) pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova. Po prvem odstavku 292. člena ZUP je zoper sklepe v upravnem postopku dovoljena le pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Ugovorov zoper izvršilni naslov tako ni mogoče uspešno uveljavljati v izvršilnem postopku.