dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odjava stalnega prebivališča
V zvezi z tožbenimi navedbami, da je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da je Republika Slovenija izvedla nezakonit izbris 37.000 osebam in da je potrebno vsakomur, ki vloži zahtevo, izdati odločbo z veljavnostjo za nazaj, sodišče pojasnjuje, da v primeru tožnice ne gre za izbris, ki se je zgodil v februarju leta 1992. V zvezi s tem je drugostopenjski organ tožnici v svoji odločbi pravilno pojasnil, da ji stalno prebivališče ni prenehalo, ker bi zanjo začele veljati določbe Zakona o tujcih, ampak zato, ker je že prej, to je 23. 8. 1991, sama odjavila stalno prebivališče in pri tem prijavila kot novo stalno prebivališče v Banja Luki.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - pravilnost vpisa
Geodetsko podjetje ali projektant mora v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb opraviti obravnavo in lastniku stavbe oziroma vsakega posameznega dela stavbe pokazati potek razdelitve delov stavb s primerjavo poteka v elaboratu in v naravi (prvi odstavek 82. člena ZEN). Kakor izhaja iz upravnega spisa, je bila glavna obravnava v zadevi opravljena. O njej je bil sestavljen zapisnik, iz katerega izhaja, da se vsi lastniki, vključno s tožečo stranko, strinjajo z delitvijo stavbe in vzpostavitvijo novih delov stavb ter da s takšno spremembo etažnega načrta soglašajo, kar so potrdili z podpisom navedenega zapisnika. Neutemeljen je zato ugovor tožeče stranke, da je bilo dejansko stanje v zadevi nepravilno ugotovljeno, saj odločitev temelji prav na navedenem elaboratu.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - sklep o prekinitvi postopka - zavrženje tožbe
Po presoji sodišča je odločanje o prekinitvi postopka odločanje o procesnem vprašanju in ne odločanje o upravni stvari, to je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. O tej pravici bo v obravnavanem primeru odločeno šele z odločbo o odobritvi oziroma zavrnitvi pravnega posla, zoper to odločitev pa bo tožeča stranka, ob izpolnjevanju pogojev, lahko zahtevala sodno varstvo v upravnem sporu.
ZGO-1 člen 3a, 152. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 16, 16/2, 16/2-2, 19.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - gradnja na varovanem območju - odmiki
Upravni organ je ugotovil, da je tožnik gradil v času veljavnosti Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, zato bi, glede na to, da je ugotovil tudi, da je imel tožnik za gradnjo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše, moral ugotavljati tudi, ali gre za objekte, ki so zgrajeni znotraj gradbene parcele objekta, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - ponovljeni postopek
Med strankama ni sporno, da kazenski postopek, v katerem se ponovno odloča o stranski denarni kazni, ni končan. Prav zaradi varstva svojega pravnega položaja pa se ima oseba, ki je stranka nekega postopka, praviloma pravico udeleževati narokov, ki jih sodišče razpisuje. To pomeni, da se ima tudi tožnik v kazenski zadevi pravico udeleževati narokov, na katere ga sodišče vabi, čeprav je bil že zaslišan. Trditev toženke, da v obravnavani kazenski zadevi okoliščina, da drugi obtoženec še ni bil zaslišan, ne vpliva na tožnikov položaj glede izreka stranske denarne kazni, pa je neobrazložena. Tako je ostalo neobrazloženo tudi stališče o nerazumnosti tožnikove prošnje za dodelitev BPP v preostalem delu ponovljenega postopka.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - načelo zakonitosti - sprememba pravnega predpisa
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je tožnica v tej zadevi 9. 9. 2014 vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja in ne predloga, naj se obnovi postopek, v katerem je bilo odločeno o njeni prejšnji zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 13. 3. 2013. Poleg tega ni razvidno, da bi tožnica med postopkom tako postavljeno in jasno izraženo zahtevo kakorkoli spremenila, zato so neutemeljena njena pričakovanja, da naj bi jo upravni organ obravnaval kot izredno pravno sredstvo. Glede na navedeno v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti prejšnjih, neveljavnih prostorskih predpisov.
Obveznost plačila komunalnega prispevka nastane zaradi načrtovane gradnje in s tem predvidene priključitve na komunalno infrastrukturo. Enako velja v primerih že obstoječih objektov, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja, saj se tudi v teh primerih postopki vodijo enako kot za šele načrtovano gradnjo.
ZVO-1 člen 157, 157/1, 157/1-1, 157a, 157a/5. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov člen 2, 2/9, 3, 3/6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - odstranitev zemeljskega izkopa - inšpekcijski zavezanec
Tožniku se v bistvenem očita, da je brez okoljevarstvenega dovoljenja vnašal na svoja zemljišča zemeljski izkop, pri čemer je presoja, ali je s tem tudi povzročitelj odpadkov (kot tak je bil določen za zavezanca), izostala. Odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - dejavnost kolektivnih organizacij
Tožnik brez podlage zatrjuje, da naj bi še vedno veljalo njegovo začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del z dne 24. 1. 2001, tudi ob sklicevanju na okoliščino, da naj bi bil A. nezakonito ustanovljen ter da so v tej posledici njegova dovoljenja nezakonita. Če je dovoljenje A. za kolektivno upravljanje pravic na avdiovizualnih delih z dne 6. 2. 2012 veljavno (torej ni bilo razveljavljeno, odpravljeno, izrečeno za nično ali v sodnem postopku ugotovljeno za nezakonito, česar ne navaja niti tožnik, niti ni o tem podatkov v spisu), tožnik ne more zatrjevati nezakonitosti tega dovoljenja A. (v posledici česar naj bi njegovo začasno dovoljenje z dne 24. 1. 2001 bilo še veljavno).
soglasje za poseg v varovalni pas ceste - pogoji za izdajo soglasja - dopustnost gradnje - nadstrešek - pristojnost soglasodajalca
Vsebine in dosega odločanja o izdaji soglasja ni mogoče širiti na splošen preizkus skladnosti predložene projektne dokumentacije s prostorskimi akti, tehničnimi predpisi in zakonodajo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ustavna pritožba - zatrjevanje kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin
Po 5. odstavku 24. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč dodeli brez ugotavljanja pogojev, ki jih določajo prvi, drugi in tretji odstavek tega člena, v zvezi z ustavno pritožbo pri Ustavnem sodišču in za postopek pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin in če so izpolnjeni pogoji določeni z zakonom, ki ureja ustavno pritožbo, oziroma pogoji za začetek postopka ali udeležbo v postopku pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami. Tožnik v svoji prošnji, niti po pozivu pristojnega organa zatrjevanih kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin med postopkom dodelitve BPP ni konkretno in določno utemeljeval.
stalno prebivališče - upravni postopek - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - sodelovanje stranke v postopku - zaslišanje priče
Prvostopenjski organ bi moral dokazovanje s pričami, ki jih je že vabil, tudi izpeljati in ni dopustno, da je dokazovanje z nekaterimi pričami „obstalo“ samo iz razloga, ker se vabljene priče vabilu na zaslišanje niso odzvale.
Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bila tožnica za dan 30. 4. 2008 sicer res vabljena, da se jo seznani z ugotovitvami postopka (do tedaj sta dve vabljeni priči podali pisni izjavi) in da se na to vabilo ni odzvala. Vendar pa je organ tudi še po tem datumu vabil dve priči. Tako je bila edina priča, ki se je na zaslišanju odzvala, zaslišana dne 12. 5. 2008, torej potem, ko naj bi bila tožnica seznanjena z ugotovitvami postopka. Tožnica pred izdajo odločbe tako ni bila seznanjena o tem, kar je ta priča izpovedala. Tožnica tudi ni bila vabljena na zaslišanje prič, čeprav ima kot stranka v postopku pravico, da sodeluje pri izvedbi dokazov, kot tudi pravico, da pričam postavlja vprašanja. To pa pomeni, da tožnica v postopku ni imela možnosti celovito braniti svojih pravic in pravnih koristi.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Po določbah 48. člena ZBPP se izplačana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči vračajo iz dohodka oziroma premoženja, pridobljenega v postopku, za katerega je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena. Tudi v primeru, če tožeča stranka ne bi imela dodeljene brezplačne pravne pomoči, bi namreč morala ustrezen del stroškov postopka povrniti toženi stranki in trpeti tudi svoje strošek postopka, do povrnitve katerih glede na uspeh v pravdi ni upravičena.
Tožeča stranka je v komasacijski sklad vložila več parcel, kot jih je iz komasacijskega sklada prejela. Navedeno pomeni, da je predpisan kriterij zaokroženosti zemljišč izpolnjen. Enako velja tudi za skupna površinska in skupna vrednostna odstopanja, ki se gibljejo znotraj zakonskih okvirjev oz. kriterijev, kar pomeni, da je nova razdelitev v tem smislu zakonita.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - procesne predpostavke
Tožnica je kot nosilka koncesijske dejavnosti s pisno vlogo za povečanje obstoječega obsega programa z dne 28. 6. 2012 zaprosila za razširitev koncesije do polnega programa, ter je naknadno dne 5. 11. 2014 ponovno pozvala toženo stranko naj odloči o njeni vlogi z dne 28. 6. 2012, vendar je tudi dodatni 7-dnevni naknadni rok za izdajo odločbe neuspešno potekel dne 14. 11. 2014, saj toženka ni ne do izteka naknadnega roka niti do vložitve tožbe izdala nobenega individualnega konkretnega upravnega akta o zahtevku tožeče stranke z dne 28. 6. 2012.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pomen zadeve za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj
Tožnica prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku razdružitve nepremičnine, ki je bila dodeljena v izključno last eni od solastnic, ki je dolžna tožeči stranki (in ostalim solastnicam) izplačati njihov solastniški delež. Glede na to, da tožeča stranka v navedeni nepremičnini živi in je hkrati tudi prejemnica denarne socialne pomoči, je za njen socialni in ekonomski položaj zelo pomembno, kakšna bo višina denarnega izplačila solastnega deleža te nepremičnine.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - kmet mejaš - status kmeta
Parcele so se prodajale v dveh kompleksih, saj so v naravi že sedaj prostorsko zaokrožene. V takšnem primeru pa je glede na namen, ki ga zasleduje ZKZ pri prometu s kmetijskimi zemljišči, pravilno stališče tožene stranke, da je kot kmeta mejaša mogoče šteti kmeta, ki s svojimi zemljišči meji le na nekatera zemljišča v takšnem kompleksu.
V šestem odstavku 24. člena ZKZ je določeno, da če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet, odloča o tem upravna enota, na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba uporablja. To pomeni, da navedeno vprašanje predstavlja predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP, ki pa ga lahko obravnava organ sam, ali pa prekine postopek. Za potrebe postopka za odobritev pravnega posla tako zadostuje, da je navedena okoliščina izkazana v času izdaje prvostopne odločbe, kar lahko izkaže sprejemnik ponudbe sam z ustrezno odločbo, ali pa to ugotovi upravni organ v okviru postopka odobritve pravnega posla.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora na podlagi 20. člena ZBPP pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah in premoženjskih razmerah družinskih članov. Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči.
ZDru-1 člen 17, 19, 22. ZUS-1 člen 20, 30, 37. ZUP člen 76, 80, 155, 169.
društvo - vpis sprememb v register društev - vsebina tožbe - zapisnik o ustni obravnavi - izločitev uradne osebe - nesuspenzivno pravno sredstvo
Tožba je v upravnem sporu samostojno pravno sredstvo. Tožnik mora zato razloge za njeno vložitev konkretizirati in izkazati v sami tožbi in le tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu. Ker mora tožnik v tožbi jasno navesti argumente, s katerimi utemeljuje vloženo tožbo, se sodišče v tem upravnem sporu ni dolžno opredeliti do navedb, ki sta jih sotožnika navajala v upravnem postopku, ne pa tudi v tožbi.
Tožena stranka in prvostopenjski organ pred njo sta podala pravilne razloge za svojo odločitev, sotožnika pa v tožbi ničesar konkretnega ne navajata. Iz njune skupne tožbe izhaja le, da sta nezadovoljna z odločitvijo tožene stranke in prvostopenjskega organa v izpodbijani odločbi, iz katere tudi sicer ne izhaja kakršnakoli nezakonitost, na katero bi sodišče moralo paziti po uradni dolžnosti. Ker sotožnika tudi v tožbi zgolj posplošeno zatrjujeta, da so v obravnavani zadevi podani razlogi za izločitev uradne osebe po ZUP, razlogov za izločitev pa ne navedeta, je sodišče ugovor kot neutemeljen zavrnilo.
Zakonodajalec je s kogentno določbo 5. odstavka 19. člena, po kateri pritožba zoper odločbo o registraciji društva ne zadrži vpisa v register društev, izrecno predpisal nesuspenzivno pravno učinkovanje vložitve morebitne pritožbe zoper prvostopenjsko odločitev o registraciji društva.
Ministrstvo za pravosodje je z izpodbijano odločbo pravilno ugotovilo, da je z dnem dokončnosti odločbe o razrešitvi A.A. kot izvršitelja prenehal status tožnici kot njegovi namestnici, ter tožnici naložilo, da mora brez odlašanja, najkasneje pa v roku treh dni po prejemu odločbe, Zbornici izvršiteljev Slovenije izročiti identifikacijske znake (izkaznico in priponko), ki jih je imela kot namestnica izvršitelja A.A. Odločba je izdana na podlagi uradno preverljivih dejstev; ali so pri tožnici nastopili krivdni razlogi za prenehanje njene funkcije namestnice izvršitelja, pa za odločitev ni relevantno. To posledično pomeni, da kontradiktorni postopek v konkretnem primeru ni bil potreben, ampak so bili izpolnjeni pogoji za skrajšani ugotovitveni postopek po 144. členu ZUP.