upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - procesne predpostavke
Tožnica je kot nosilka koncesijske dejavnosti s pisno vlogo za povečanje obstoječega obsega programa z dne 28. 6. 2012 zaprosila za razširitev koncesije do polnega programa, ter je naknadno dne 5. 11. 2014 ponovno pozvala toženo stranko naj odloči o njeni vlogi z dne 28. 6. 2012, vendar je tudi dodatni 7-dnevni naknadni rok za izdajo odločbe neuspešno potekel dne 14. 11. 2014, saj toženka ni ne do izteka naknadnega roka niti do vložitve tožbe izdala nobenega individualnega konkretnega upravnega akta o zahtevku tožeče stranke z dne 28. 6. 2012.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora na podlagi 20. člena ZBPP pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah in premoženjskih razmerah družinskih članov. Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči.
Tožeča stranka je v komasacijski sklad vložila več parcel, kot jih je iz komasacijskega sklada prejela. Navedeno pomeni, da je predpisan kriterij zaokroženosti zemljišč izpolnjen. Enako velja tudi za skupna površinska in skupna vrednostna odstopanja, ki se gibljejo znotraj zakonskih okvirjev oz. kriterijev, kar pomeni, da je nova razdelitev v tem smislu zakonita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve - zahteva za sodno varstvo
Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - socialni spor
Tožnik ni izkazal objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP. Za dodelitev izredne denarne socialne pomoči mora namreč prosilec izkazovati predpisane pogoje, prav tako je izredna denarna socialna pomoč omejena tako po višini kot tudi časovno. Tožnik pa okoliščin, relevantnih po ZSVarPre za priznanje izredne denarne socialne pomoči, v svoji prošnji ni navedel niti jih ne navaja sedaj v tožbi. Zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - izpodbijanje izvršilnega naslova
Med strankama ni sporno, da tožnik svoje obveznosti ni opravil, saj v tožbi sam navaja, da se zaradi nezgrajenega kanala in revizijskega jaška na javno kanalizacijo ne more priključiti. S temi navedbami tožnik izpodbija (le) pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova. Po prvem odstavku 292. člena ZUP je zoper sklepe v upravnem postopku dovoljena le pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Ugovorov zoper izvršilni naslov tako ni mogoče uspešno uveljavljati v izvršilnem postopku.
stalno prebivališče - upravni postopek - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - sodelovanje stranke v postopku - zaslišanje priče
Prvostopenjski organ bi moral dokazovanje s pričami, ki jih je že vabil, tudi izpeljati in ni dopustno, da je dokazovanje z nekaterimi pričami „obstalo“ samo iz razloga, ker se vabljene priče vabilu na zaslišanje niso odzvale.
Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bila tožnica za dan 30. 4. 2008 sicer res vabljena, da se jo seznani z ugotovitvami postopka (do tedaj sta dve vabljeni priči podali pisni izjavi) in da se na to vabilo ni odzvala. Vendar pa je organ tudi še po tem datumu vabil dve priči. Tako je bila edina priča, ki se je na zaslišanju odzvala, zaslišana dne 12. 5. 2008, torej potem, ko naj bi bila tožnica seznanjena z ugotovitvami postopka. Tožnica pred izdajo odločbe tako ni bila seznanjena o tem, kar je ta priča izpovedala. Tožnica tudi ni bila vabljena na zaslišanje prič, čeprav ima kot stranka v postopku pravico, da sodeluje pri izvedbi dokazov, kot tudi pravico, da pričam postavlja vprašanja. To pa pomeni, da tožnica v postopku ni imela možnosti celovito braniti svojih pravic in pravnih koristi.
Ministrstvo za pravosodje je z izpodbijano odločbo pravilno ugotovilo, da je z dnem dokončnosti odločbe o razrešitvi A.A. kot izvršitelja prenehal status tožnici kot njegovi namestnici, ter tožnici naložilo, da mora brez odlašanja, najkasneje pa v roku treh dni po prejemu odločbe, Zbornici izvršiteljev Slovenije izročiti identifikacijske znake (izkaznico in priponko), ki jih je imela kot namestnica izvršitelja A.A. Odločba je izdana na podlagi uradno preverljivih dejstev; ali so pri tožnici nastopili krivdni razlogi za prenehanje njene funkcije namestnice izvršitelja, pa za odločitev ni relevantno. To posledično pomeni, da kontradiktorni postopek v konkretnem primeru ni bil potreben, ampak so bili izpolnjeni pogoji za skrajšani ugotovitveni postopek po 144. členu ZUP.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge - sprememba sodne prakse
Tožnik ni ravnal v skladu s sodno prakso, kot je veljala v času sprejema ponudbe, saj je tožbo na sklenitev pogodbe vložil po izteku roka iz 22. člena v povezavi s četrtim odstavkom 20. člena ZKZ in to na podlagi določb Obligacijskega zakonika (predkupne pogodbe) ne pa določb ZKZ. To pa pomeni, da svoje pravice ni uveljavljal v prekluzivnem roku, kar ima za posledico, da je prišel v položaj, kot da izjave o sprejemu ponudbe ni podal, torej da njegova zahteva sploh ni bila podana.
Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 31, 35, 36.
Javni razpis je materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in v upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oz. meril z zakonom, ne pa tudi primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa in da je število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta, rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. Sodišče takšne ocene ne more strokovno presojati, saj za to ni usposobljeno. V upravnem sporu se namreč presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.
EZ-1 člen 372, 374, 374/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov 9, 16.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sprememba lastništva
Tožnik kot novi lastnik obravnavane proizvodne naprave iz naslova prejemanja podpore vse do izdaje izpodbijane odločbe še ni pridobil nobenih pravic do podpore. Nosilec pravic in obveznosti iz tega naslova je bil prejšnji lastnik, ki mu je bila odločba o dodelitvi podpore, po izvedeni prodaji obravnavane proizvodne naprave, razveljavljena v skladu s tretjim odstavkom 374. člena EZ-1. Tožnik je šele na podlagi prodajne pogodbe postal lastnik predmetne proizvodne naprave, ki je že bila vključena v podporno shemo. Z njenim nakupom je tožnik pridobil zgolj upravičenje do vložitve zahtevka za pridobitev podpore za obravnavano proizvodno napravo.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - odstop od pogodbe - nedelovanje storitev
Za določitev tožnikove odgovornosti za nedelovanje storitev v mesecu oktobru 2013 (slednje tudi ni sporno) ne more zadoščati zgolj ugotovitev, da gre za napako na instalaciji, ki se nahaja izven vhoda v posamezni del stavbe, ki je v lasti stranke z interesom, zlasti ker gre za večstanovanjski objekt, za katerega tožnik zatrjuje drugačno lokacijo omrežne priključne točke in interne (hišne) instalacije kot toženka ter pri katerem se zato lahko poleg že opredeljenega spornega vprašanja, ali gre za interno napeljavo ali ne in s tem povezanega vprašanja razmejitve odgovornosti za rešitev težave, postavi še vprašanje dopustnosti posega v skupne dele stavbe.
ZNPK člen 18. Pravilnik o načinu in postopku preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij člen 10, 10/3.
nacionalna poklicna kvalifikacija - pogoji za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije - preverjanje strokovnih znanj in spretnosti - neudeležba na preverjanju
Tožnik je bil utemeljeno pozvan k opravljanju preverjanja strokovnih znanj in spretnosti, saj Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti za gozdarskega traktorista/gozdarsko traktoristko v okviru načina preverjanja strokovnih znanj in spretnosti določa storitev z zagovorom. Sestavni del tega kataloga je tudi standard strokovnih znanj in spretnosti, to pa so tista ključna dela, katerih poznavanje in znanje bi tožnik moral dokazati na preverjanju 20. 6. 2014. Ker v zadevi ni sporno, da se tožnik tega preverjanja ni udeležil, je bila pravilno uporabljena določba 10. člena Pravilnika o načinu in postopku preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - pravočasnost pritožbe - potrdilo o oddaji pošiljke - načelo varstva pravic strank
Sodišče ne more slediti razlagi tožene stranke, da je v primeru dveh nasprotnih dokazov treba razlagati v korist pritožbene stranke (pooblaščene odvetnice), saj gre za upravno stvar, v kateri je udeleženih več strank, ki imajo med seboj nasprotujoče si pravice in pravne koristi. In ker se z upravnim odločanjem lahko poseže tudi v pravice tretje osebe (v tem primeru tožeče stranke), načelo varstva pravic strank nalaga organom tudi skrb za to, da stranka ne uveljavlja svoje pravice v škodo pravic teh oseb. To posledično pomeni, da ni mogoče zaključiti, da se v dvomu odloči v korist pooblaščene odvetnice in da se kot edino dokazno sredstvo o pravočasno oddani priporočeni poštni pošiljki upošteva potrdilo z dne 7. 1. 2014.
ZFU člen 11. Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 23, 23/4.
Postopek za uničenje blaga implicira, da mora deklarant ali imetnik blaga sporočiti svoje morebitno nasprotovanje o uničenju. V obravnavani zadevi je bila podlaga za začetek postopka odločba o začasnem zadržanju blaga. Tožena stranka je izdala na zahtevo pooblaščenca imetnika pravice sklep v zadevi varstva pravic intelektualne lastnine in odločila, da se zavrne zahteva tožnika za uničenje blaga zadržanega na podlagi odločbe o začasnem zadržanju blaga.
evidentiranje urejene meje - sprememba predlagane meje - sodni postopek urejanja meje - umik tožbe
Sprememba predlagane meje, kot je določena v elaboratu, je možna le na podlagi sodnega postopka po 39. členu ZEN, na katerega sta bila tožnika napotena in ki se je končal z umikom njune tožbe. To pomeni, da bi morala tožeča stranka vse ugovore, ki jih navaja v tožbi, in ki se nanašajo na sporen potek meje, uveljavljati v sodnem postopku.
ZUS-1 člen 32, 32/2. Uredba št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/2-2.
mednarodna zaščita - za obravnavo prošnje odgovorna država članica EU - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - Dublinska uredba - Republika Hrvaška - začasna odredba
Iz izjav, ki jih je podal tožnik na osebnem razgovoru v upravnem postopku ne izhaja, da bi bil v Republiki Hrvaški podvržen nehumanem ali poniževalnem ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic, niti da bi bile v Republiki Hrvaški sistemske pomanjkljivosti v postopkih s prosilci z mednarodno zaščito.
V kolikor sodišče ne bi ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe in bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da se tožnik lahko izroči Republiki Hrvaški. V kolikor bi se to zgodilo, bi to imelo za tožnika tako pravno posledico, da vzpostavitev prejšnjega stanja ne bi bila več mogoča, čeprav bi v tem upravnem sporu tožnik morebiti uspel, saj se ta zadeva ne bi mogla reševati v Republiki Sloveniji, saj se tožnik tu ne bi več nahajal.
denacionalizacija - izrek odločbe za nično - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Glede na to, da je tožnica predlagala izrek odločbe z dne 2. 11. 1981 za nično, je bila dolžna tudi konkretno navesti razloge za takšen predlog in ponuditi dokaze za svoje trditve, ki pa jih, niti po pozivu organa ni konkretizirano podala tako, da bi bila njena vloga sposobna za obravnavo. Zato je prvostopenjski upravni organ ravnal pravilno, ko je njen predlog kot nepopoln zavrgel. Pri tem je tudi navedel pravilne razloge.
obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - subjektivni rok - zavrženje predloga
Na podlagi navedb o časovno zelo dolgotrajnem poslovno-gospodarskem sodelovanju in nadaljnji pisni elektronski korespondenci med pooblaščencem investitorjev in uslužbencem tožeče stranke, ki je bil odgovoren za to delovno področje, je mogoče nedvomno ugotoviti, da je tožeča stranka vedela, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano, najpozneje že 15. 9. 2011. Tožeča stranka je namreč morala, glede na poslovno sodelovanje od leta 2008 dalje in kot soglasodajalec k projektnim rešitvam gradnje (to dejstvo tožeča stranka v tožbi sama navaja), pokazati skrbnost v zvezi z zavarovanjem svojih pravic tako, da je preverila vsako informacijo o tem, ali je res bila izdana upravna odločba (gradbeno dovoljenje), ki se lahko nanaša na njene pravice oziroma pravne koristi. Ne nazadnje izhaja iz gradbenega dovoljenja tudi, da je to bilo vročeno več osebam s priporočeno pošiljko, več pravnim osebam, med drugim tudi tožeči stranki, pa je bilo poslano (vročeno) z navadno poštno pošiljko. To pomeni, da je ta pisemska pošiljka dospela v vložišče tožeče stranke in glede na, v tožbi zatrjevano organiziranost razporejanja došlih poštnih pošiljk v vložišče, ki so vedno po trditvah tožeče stranke posredovane naslovniku, ne obstaja noben dvom o tem, da je bilo tudi to gradbeno dovoljenje posredovano pravemu naslovniku pravne osebe.