Tožeča stranka je v komasacijski sklad vložila več parcel, kot jih je iz komasacijskega sklada prejela. Navedeno pomeni, da je predpisan kriterij zaokroženosti zemljišč izpolnjen. Enako velja tudi za skupna površinska in skupna vrednostna odstopanja, ki se gibljejo znotraj zakonskih okvirjev oz. kriterijev, kar pomeni, da je nova razdelitev v tem smislu zakonita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ustavna pritožba - zatrjevanje kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin
Po 5. odstavku 24. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč dodeli brez ugotavljanja pogojev, ki jih določajo prvi, drugi in tretji odstavek tega člena, v zvezi z ustavno pritožbo pri Ustavnem sodišču in za postopek pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin in če so izpolnjeni pogoji določeni z zakonom, ki ureja ustavno pritožbo, oziroma pogoji za začetek postopka ali udeležbo v postopku pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami. Tožnik v svoji prošnji, niti po pozivu pristojnega organa zatrjevanih kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin med postopkom dodelitve BPP ni konkretno in določno utemeljeval.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - ista upravna stvar - zavrženje prošnje
V skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, ki se v zadevah BPP subsidiarno uporablja, mora organ zavreči prošnjo za dodelitev BPP, če pri njenem preizkusu ugotovi, da je o stvari že bilo pravnomočno odločeno ter da je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahteva, pa se ni spremenilo.
stalno prebivališče - upravni postopek - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - sodelovanje stranke v postopku - zaslišanje priče
Prvostopenjski organ bi moral dokazovanje s pričami, ki jih je že vabil, tudi izpeljati in ni dopustno, da je dokazovanje z nekaterimi pričami „obstalo“ samo iz razloga, ker se vabljene priče vabilu na zaslišanje niso odzvale.
Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bila tožnica za dan 30. 4. 2008 sicer res vabljena, da se jo seznani z ugotovitvami postopka (do tedaj sta dve vabljeni priči podali pisni izjavi) in da se na to vabilo ni odzvala. Vendar pa je organ tudi še po tem datumu vabil dve priči. Tako je bila edina priča, ki se je na zaslišanju odzvala, zaslišana dne 12. 5. 2008, torej potem, ko naj bi bila tožnica seznanjena z ugotovitvami postopka. Tožnica pred izdajo odločbe tako ni bila seznanjena o tem, kar je ta priča izpovedala. Tožnica tudi ni bila vabljena na zaslišanje prič, čeprav ima kot stranka v postopku pravico, da sodeluje pri izvedbi dokazov, kot tudi pravico, da pričam postavlja vprašanja. To pa pomeni, da tožnica v postopku ni imela možnosti celovito braniti svojih pravic in pravnih koristi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora na podlagi 20. člena ZBPP pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah in premoženjskih razmerah družinskih članov. Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pomen zadeve za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj
Tožnica prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku razdružitve nepremičnine, ki je bila dodeljena v izključno last eni od solastnic, ki je dolžna tožeči stranki (in ostalim solastnicam) izplačati njihov solastniški delež. Glede na to, da tožeča stranka v navedeni nepremičnini živi in je hkrati tudi prejemnica denarne socialne pomoči, je za njen socialni in ekonomski položaj zelo pomembno, kakšna bo višina denarnega izplačila solastnega deleža te nepremičnine.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - procesne predpostavke
Tožnica je kot nosilka koncesijske dejavnosti s pisno vlogo za povečanje obstoječega obsega programa z dne 28. 6. 2012 zaprosila za razširitev koncesije do polnega programa, ter je naknadno dne 5. 11. 2014 ponovno pozvala toženo stranko naj odloči o njeni vlogi z dne 28. 6. 2012, vendar je tudi dodatni 7-dnevni naknadni rok za izdajo odločbe neuspešno potekel dne 14. 11. 2014, saj toženka ni ne do izteka naknadnega roka niti do vložitve tožbe izdala nobenega individualnega konkretnega upravnega akta o zahtevku tožeče stranke z dne 28. 6. 2012.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve - zahteva za sodno varstvo
Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
Ministrstvo za pravosodje je z izpodbijano odločbo pravilno ugotovilo, da je z dnem dokončnosti odločbe o razrešitvi A.A. kot izvršitelja prenehal status tožnici kot njegovi namestnici, ter tožnici naložilo, da mora brez odlašanja, najkasneje pa v roku treh dni po prejemu odločbe, Zbornici izvršiteljev Slovenije izročiti identifikacijske znake (izkaznico in priponko), ki jih je imela kot namestnica izvršitelja A.A. Odločba je izdana na podlagi uradno preverljivih dejstev; ali so pri tožnici nastopili krivdni razlogi za prenehanje njene funkcije namestnice izvršitelja, pa za odločitev ni relevantno. To posledično pomeni, da kontradiktorni postopek v konkretnem primeru ni bil potreben, ampak so bili izpolnjeni pogoji za skrajšani ugotovitveni postopek po 144. členu ZUP.
obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - subjektivni rok - zavrženje predloga
Na podlagi navedb o časovno zelo dolgotrajnem poslovno-gospodarskem sodelovanju in nadaljnji pisni elektronski korespondenci med pooblaščencem investitorjev in uslužbencem tožeče stranke, ki je bil odgovoren za to delovno področje, je mogoče nedvomno ugotoviti, da je tožeča stranka vedela, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano, najpozneje že 15. 9. 2011. Tožeča stranka je namreč morala, glede na poslovno sodelovanje od leta 2008 dalje in kot soglasodajalec k projektnim rešitvam gradnje (to dejstvo tožeča stranka v tožbi sama navaja), pokazati skrbnost v zvezi z zavarovanjem svojih pravic tako, da je preverila vsako informacijo o tem, ali je res bila izdana upravna odločba (gradbeno dovoljenje), ki se lahko nanaša na njene pravice oziroma pravne koristi. Ne nazadnje izhaja iz gradbenega dovoljenja tudi, da je to bilo vročeno več osebam s priporočeno pošiljko, več pravnim osebam, med drugim tudi tožeči stranki, pa je bilo poslano (vročeno) z navadno poštno pošiljko. To pomeni, da je ta pisemska pošiljka dospela v vložišče tožeče stranke in glede na, v tožbi zatrjevano organiziranost razporejanja došlih poštnih pošiljk v vložišče, ki so vedno po trditvah tožeče stranke posredovane naslovniku, ne obstaja noben dvom o tem, da je bilo tudi to gradbeno dovoljenje posredovano pravemu naslovniku pravne osebe.
evidentiranje urejene meje - sprememba predlagane meje - sodni postopek urejanja meje - umik tožbe
Sprememba predlagane meje, kot je določena v elaboratu, je možna le na podlagi sodnega postopka po 39. členu ZEN, na katerega sta bila tožnika napotena in ki se je končal z umikom njune tožbe. To pomeni, da bi morala tožeča stranka vse ugovore, ki jih navaja v tožbi, in ki se nanašajo na sporen potek meje, uveljavljati v sodnem postopku.
sodni izvedenec - imenovanje sodnega izvedenca - pogoji za imenovanje - osebnostna primernost - poseben preizkus strokovnosti - zaprisega izvedenca
Odločba z dne 27. 8. 2013, s katero je bilo tožniku odrejeno opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti, ne izpolnjuje elementa upravnega akta, kot jih določa 2. člen ZUS-1. S takšnim aktom ni odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj gre za vmesni akt v postopku odločanja o tožnikovi vlogi za imenovanje za sodnega izvedenca, s katerim bo mogoče ugotavljanje pogojev strokovnega znanja ter praktičnih sposobnosti in izkušenj tožnika.
Za imenovanje za izvedenca morajo biti izpolnjeni vsi pogoji po 87. členu ZS in če so ti izpolnjeni, minister izda odločbo, s katero odloči o vlogi kandidata za imenovanje sodnega izvedenca, za določeno strokovno področje. Z odločbo minister formalno pravno odloči o vlogi kandidata za imenovanje za sodnega izvedenca, dejansko pa so sodni izvedenci imenovani (dobijo naziv sodnega izvedenca) z dnem, ko pred ministrom izrečejo zaprisego (prvi odstavek 88. člena ZS). Glede na navedena določila je bilo pravilno, vse do izdaje izpodbijane odločbe, ugotavljanje tožnikove osebnostne primernosti za izvedenca.
ZUS-1 člen 32, 32/2. Uredba št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/2-2.
mednarodna zaščita - za obravnavo prošnje odgovorna država članica EU - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - Dublinska uredba - Republika Hrvaška - začasna odredba
Iz izjav, ki jih je podal tožnik na osebnem razgovoru v upravnem postopku ne izhaja, da bi bil v Republiki Hrvaški podvržen nehumanem ali poniževalnem ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic, niti da bi bile v Republiki Hrvaški sistemske pomanjkljivosti v postopkih s prosilci z mednarodno zaščito.
V kolikor sodišče ne bi ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe in bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da se tožnik lahko izroči Republiki Hrvaški. V kolikor bi se to zgodilo, bi to imelo za tožnika tako pravno posledico, da vzpostavitev prejšnjega stanja ne bi bila več mogoča, čeprav bi v tem upravnem sporu tožnik morebiti uspel, saj se ta zadeva ne bi mogla reševati v Republiki Sloveniji, saj se tožnik tu ne bi več nahajal.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja v isti zadevi - umik tožbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Za uporabo določil četrtega odstavka 24. člena ZBPP je bistveno, ali gre v danem primeru za prošnjo prosilca za BPP v isti zadevi ali ne. V predmetni zadevi gre za istovrstno zadevo, to je pravdno zadevo zaradi dodelitve mld. otroka, določitve stikov in preživnine. Dejstva, ali gre v predmetni zadevi dejansko za isto zadevo ali ne, pa tožena stranka v postopku ni ugotavljala.
ZNPK člen 18. Pravilnik o načinu in postopku preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij člen 10, 10/3.
nacionalna poklicna kvalifikacija - pogoji za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije - preverjanje strokovnih znanj in spretnosti - neudeležba na preverjanju
Tožnik je bil utemeljeno pozvan k opravljanju preverjanja strokovnih znanj in spretnosti, saj Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti za gozdarskega traktorista/gozdarsko traktoristko v okviru načina preverjanja strokovnih znanj in spretnosti določa storitev z zagovorom. Sestavni del tega kataloga je tudi standard strokovnih znanj in spretnosti, to pa so tista ključna dela, katerih poznavanje in znanje bi tožnik moral dokazati na preverjanju 20. 6. 2014. Ker v zadevi ni sporno, da se tožnik tega preverjanja ni udeležil, je bila pravilno uporabljena določba 10. člena Pravilnika o načinu in postopku preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - GERK - namerna čezmerna prijava površin - upravičene površine kmetijskih zemljišč - nekmetijska raba
Ob tem ko ni sporno, da je bila za GERK 5254041 prijavljena površina z dejansko rabo trajni travnik 0,42 ha ter da se tudi sodišče strinja, da je bila za površino 0,35 ha pravilno ugotovljena nekmetijska raba, in da tožnik niti ne prereka ugotovitev o tem, da je prav za navedeni GERK podal izjavo o dejanskem stanju v naravi, ki pa je neskladna z dejanskim stanjem, ugotovljenim ob kontroli na kraju samem, je po presoji sodišča prvostopenjski organ tožnikovo nepravilno prijavo mogel obravnavati kot namerno čezmerno prijavo.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za kulturo in medije - kulturni spomenik - naselbinska dediščina - kulturnovarstveno soglasje - gradnja sončne elektrarne
V konkretnem primeru gre za varovanje naselbinske dediščine, kar pomeni, da objekt ni fizično označen kot kulturni spomenik, ampak se v tem primeru varuje naselje in njihovi deli oziroma arhitekturna značilnost objektov.
Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti v vsakem primeru, tudi če za poseg ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - parcelacija - soglasje lastnikov
Prvostopni organ je razpisal ustno obravnavo, ki sta se je udeležila oba tožnika in izjavila, da se s potekom dela mej, ki se nanašajo na njune parcele, strinjata, ne strinjata pa se s parcelacijo.
Kot je tožnikoma pojasnil že prvostopni (in tudi drugostopni) organ, je bila parcelacija izvedena na podlagi OPN, ki je akt organa samoupravne lokalne skupnosti. Če pa se parcelacija izvede na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti, pa mora po šestem odstavku 48. člena ZEN elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta (kar je v obravnavanem primeru izkazano in niti ni sporno), soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo pa ni potrebno.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - pravočasnost pritožbe - potrdilo o oddaji pošiljke - načelo varstva pravic strank
Sodišče ne more slediti razlagi tožene stranke, da je v primeru dveh nasprotnih dokazov treba razlagati v korist pritožbene stranke (pooblaščene odvetnice), saj gre za upravno stvar, v kateri je udeleženih več strank, ki imajo med seboj nasprotujoče si pravice in pravne koristi. In ker se z upravnim odločanjem lahko poseže tudi v pravice tretje osebe (v tem primeru tožeče stranke), načelo varstva pravic strank nalaga organom tudi skrb za to, da stranka ne uveljavlja svoje pravice v škodo pravic teh oseb. To posledično pomeni, da ni mogoče zaključiti, da se v dvomu odloči v korist pooblaščene odvetnice in da se kot edino dokazno sredstvo o pravočasno oddani priporočeni poštni pošiljki upošteva potrdilo z dne 7. 1. 2014.