sodni izvedenec - imenovanje sodnega izvedenca - pogoji za imenovanje - osebnostna primernost - poseben preizkus strokovnosti - zaprisega izvedenca
Odločba z dne 27. 8. 2013, s katero je bilo tožniku odrejeno opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti, ne izpolnjuje elementa upravnega akta, kot jih določa 2. člen ZUS-1. S takšnim aktom ni odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj gre za vmesni akt v postopku odločanja o tožnikovi vlogi za imenovanje za sodnega izvedenca, s katerim bo mogoče ugotavljanje pogojev strokovnega znanja ter praktičnih sposobnosti in izkušenj tožnika.
Za imenovanje za izvedenca morajo biti izpolnjeni vsi pogoji po 87. členu ZS in če so ti izpolnjeni, minister izda odločbo, s katero odloči o vlogi kandidata za imenovanje sodnega izvedenca, za določeno strokovno področje. Z odločbo minister formalno pravno odloči o vlogi kandidata za imenovanje za sodnega izvedenca, dejansko pa so sodni izvedenci imenovani (dobijo naziv sodnega izvedenca) z dnem, ko pred ministrom izrečejo zaprisego (prvi odstavek 88. člena ZS). Glede na navedena določila je bilo pravilno, vse do izdaje izpodbijane odločbe, ugotavljanje tožnikove osebnostne primernosti za izvedenca.
EZ-1 člen 372, 374, 374/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom člen 7, 11, 16.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sprememba lastništva
Tožnik kot novi lastnik obravnavane proizvodne naprave iz naslova prejemanja podpore vse do izdaje izpodbijane odločbe oz. njenega prejema ni pridobil še nobenih upravičenj do podpore. Nosilec pravic in obveznosti iz tega naslova je bil prejšnji lastnik, ki mu je bila odločba o dodelitvi podpore z dnem 30. 4. 2014 (1. 5. 2014 je bil datum prodaje oz. prevzema proizvodne naprave) razveljavljena, zaradi spremenjenih okoliščin po tretjem odstavku 374. člena EZ-1. Tožnik je na podlagi prodajne pogodbe postal lastnik predmetne proizvodne naprave oz. njen upravljavec, ki je torej že bila vključena v podporno shemo. Tožnik pa je pridobil zgolj upravičenje do vložitve zahtevka v upravnem postopku za pridobitev podpore za obravnavano proizvodno napravo.
ZFU člen 11. Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 23, 23/4.
Postopek za uničenje blaga implicira, da mora deklarant ali imetnik blaga sporočiti svoje morebitno nasprotovanje o uničenju. V obravnavani zadevi je bila podlaga za začetek postopka odločba o začasnem zadržanju blaga. Tožena stranka je izdala na zahtevo pooblaščenca imetnika pravice sklep v zadevi varstva pravic intelektualne lastnine in odločila, da se zavrne zahteva tožnika za uničenje blaga zadržanega na podlagi odločbe o začasnem zadržanju blaga.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - odstop od pogodbe - nedelovanje storitev
Za določitev tožnikove odgovornosti za nedelovanje storitev v mesecu oktobru 2013 (slednje tudi ni sporno) ne more zadoščati zgolj ugotovitev, da gre za napako na instalaciji, ki se nahaja izven vhoda v posamezni del stavbe, ki je v lasti stranke z interesom, zlasti ker gre za večstanovanjski objekt, za katerega tožnik zatrjuje drugačno lokacijo omrežne priključne točke in interne (hišne) instalacije kot toženka ter pri katerem se zato lahko poleg že opredeljenega spornega vprašanja, ali gre za interno napeljavo ali ne in s tem povezanega vprašanja razmejitve odgovornosti za rešitev težave, postavi še vprašanje dopustnosti posega v skupne dele stavbe.
Pri določitvi konkretnega števila točk po posameznem merilu je sodišče zadržano. Število doseženih točk je namreč rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. V upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - pravočasnost pritožbe - potrdilo o oddaji pošiljke - načelo varstva pravic strank
Sodišče ne more slediti razlagi tožene stranke, da je v primeru dveh nasprotnih dokazov treba razlagati v korist pritožbene stranke (pooblaščene odvetnice), saj gre za upravno stvar, v kateri je udeleženih več strank, ki imajo med seboj nasprotujoče si pravice in pravne koristi. In ker se z upravnim odločanjem lahko poseže tudi v pravice tretje osebe (v tem primeru tožeče stranke), načelo varstva pravic strank nalaga organom tudi skrb za to, da stranka ne uveljavlja svoje pravice v škodo pravic teh oseb. To posledično pomeni, da ni mogoče zaključiti, da se v dvomu odloči v korist pooblaščene odvetnice in da se kot edino dokazno sredstvo o pravočasno oddani priporočeni poštni pošiljki upošteva potrdilo z dne 7. 1. 2014.
denacionalizacija - izrek odločbe za nično - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Glede na to, da je tožnica predlagala izrek odločbe z dne 2. 11. 1981 za nično, je bila dolžna tudi konkretno navesti razloge za takšen predlog in ponuditi dokaze za svoje trditve, ki pa jih, niti po pozivu organa ni konkretizirano podala tako, da bi bila njena vloga sposobna za obravnavo. Zato je prvostopenjski upravni organ ravnal pravilno, ko je njen predlog kot nepopoln zavrgel. Pri tem je tudi navedel pravilne razloge.
evidentiranje urejene meje - sprememba predlagane meje - sodni postopek urejanja meje - umik tožbe
Sprememba predlagane meje, kot je določena v elaboratu, je možna le na podlagi sodnega postopka po 39. členu ZEN, na katerega sta bila tožnika napotena in ki se je končal z umikom njune tožbe. To pomeni, da bi morala tožeča stranka vse ugovore, ki jih navaja v tožbi, in ki se nanašajo na sporen potek meje, uveljavljati v sodnem postopku.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - parcelacija - soglasje lastnikov
Prvostopni organ je razpisal ustno obravnavo, ki sta se je udeležila oba tožnika in izjavila, da se s potekom dela mej, ki se nanašajo na njune parcele, strinjata, ne strinjata pa se s parcelacijo.
Kot je tožnikoma pojasnil že prvostopni (in tudi drugostopni) organ, je bila parcelacija izvedena na podlagi OPN, ki je akt organa samoupravne lokalne skupnosti. Če pa se parcelacija izvede na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti, pa mora po šestem odstavku 48. člena ZEN elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta (kar je v obravnavanem primeru izkazano in niti ni sporno), soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo pa ni potrebno.
Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 31, 35, 36.
Javni razpis je materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in v upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oz. meril z zakonom, ne pa tudi primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa in da je število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta, rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. Sodišče takšne ocene ne more strokovno presojati, saj za to ni usposobljeno. V upravnem sporu se namreč presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč - izredne finančne obveznosti
Pri ugotavljanju lastnih dohodkov prosilca v določbah ZSVarPre (12. in 14. člen) v povezavi z določbami ZBPP (14. člen) ni podlage za upoštevanje zmanjšanih izplačil zaradi izvršilnih postopkov, odplačila posojil ipd.
Tožnica v tožbi ne oporeka pravilnim ugotovitvam organa za BPP v izpodbijani odločbi glede njenih in moževih mesečnih prejemkov, ki ob upoštevanju določbe 13. člena ZBPP in 8. člena ZSVarPre presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 530,44 EUR.
Finančne obveznosti, ki jih navaja tožnica v prošnji in ponavlja tudi v tožbi, ne predstavljajo izrednih finančnih obveznosti, ki bi po določbi četrtega odstavka 22. člena ZBPP opravičevale dodelitev izjemne BPP. Finančne obveznosti, ki jih navaja tožnica, namreč niso nastale kot posledica višje sile, temveč kot posledica vloženih tožb oziroma sodnih postopkov, ki so oziroma še potekajo in v katerih je tožnica udeležena, kar pomeni, da le-te ne predstavljajo izrednih finančnih obveznosti, za katere tožnica ni vedela oziroma z njimi ni mogla računati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja v isti zadevi - umik tožbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Za uporabo določil četrtega odstavka 24. člena ZBPP je bistveno, ali gre v danem primeru za prošnjo prosilca za BPP v isti zadevi ali ne. V predmetni zadevi gre za istovrstno zadevo, to je pravdno zadevo zaradi dodelitve mld. otroka, določitve stikov in preživnine. Dejstva, ali gre v predmetni zadevi dejansko za isto zadevo ali ne, pa tožena stranka v postopku ni ugotavljala.
registracija znamke - relativni razlog za zavrnitev znamke - razlog podobnosti - podobnost zznakov - verjetnost zmede na trgu - celovita presoja podobnosti znamk - generičnost znaka
Sodišče meni, da bo besedo SMOOTHIE povprečni slovenski potrošnik razumel, kot se le-ta uporablja v vsakdanjem življenju, pomen, ki izhaja iz citata obrazložitve toženke. Ker gre za danes razširjeno pijačo (dejansko stanje je toženka dolžna ugotavljati na stanje ob odločanju), pojavlja se „skoraj povsod“, je beseda pridobila opisnost za vrsto svežega, drobno zmletega sadnega soka z ev. dodatki, ter je za to vrsto blaga postala običajna oznaka. To sedanje razumevanje besede, ki jo relevantna javnost dojema kot generično, je po mnenju sodišča toženka prepričljivo obrazložila s spremenjenimi razmerami na trgu, glede na stanje ob registraciji tožnikove besedne znamke SMOOTHIE.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ustavitev postopka po uradni dolžnosti - nadaljevanje postopka zaradi javnega interesa
Iz določb javnega razpisa sledi, da se v predmetnem postopku uporablja postopek, določen z ZVO-1 in ZUP, kolikor ZVO-1 ne določa drugače. Iz določb ZVO-1 ne izhaja, da bi vseboval določbe glede (fikcije) umika vloge. To tudi ne izhaja iz določb 135. člena ZUP, ki je naveden kot podlaga za izdajo izpodbijanega akta. Po presoji sodišča zato organ prve stopnje ni ravnal pravilno, ko je na podlagi četrtega odstavka 135. člena ZUP izdal izpodbijani sklep, s katerim je po uradni dolžnosti ustavil postopek dodelitve pravice do nepovratne finančne pomoči.
EZ-1 člen 372, 374, 374/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov 9, 16.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sprememba lastništva
Tožnik kot novi lastnik obravnavane proizvodne naprave iz naslova prejemanja podpore vse do izdaje izpodbijane odločbe še ni pridobil nobenih pravic do podpore. Nosilec pravic in obveznosti iz tega naslova je bil prejšnji lastnik, ki mu je bila odločba o dodelitvi podpore, po izvedeni prodaji obravnavane proizvodne naprave, razveljavljena v skladu s tretjim odstavkom 374. člena EZ-1. Tožnik je šele na podlagi prodajne pogodbe postal lastnik predmetne proizvodne naprave, ki je že bila vključena v podporno shemo. Z njenim nakupom je tožnik pridobil zgolj upravičenje do vložitve zahtevka za pridobitev podpore za obravnavano proizvodno napravo.
ZNPK člen 18. Pravilnik o načinu in postopku preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij člen 10, 10/3.
nacionalna poklicna kvalifikacija - pogoji za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije - preverjanje strokovnih znanj in spretnosti - neudeležba na preverjanju
Tožnik je bil utemeljeno pozvan k opravljanju preverjanja strokovnih znanj in spretnosti, saj Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti za gozdarskega traktorista/gozdarsko traktoristko v okviru načina preverjanja strokovnih znanj in spretnosti določa storitev z zagovorom. Sestavni del tega kataloga je tudi standard strokovnih znanj in spretnosti, to pa so tista ključna dela, katerih poznavanje in znanje bi tožnik moral dokazati na preverjanju 20. 6. 2014. Ker v zadevi ni sporno, da se tožnik tega preverjanja ni udeležil, je bila pravilno uporabljena določba 10. člena Pravilnika o načinu in postopku preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - GERK - namerna čezmerna prijava površin - upravičene površine kmetijskih zemljišč - nekmetijska raba
Ob tem ko ni sporno, da je bila za GERK 5254041 prijavljena površina z dejansko rabo trajni travnik 0,42 ha ter da se tudi sodišče strinja, da je bila za površino 0,35 ha pravilno ugotovljena nekmetijska raba, in da tožnik niti ne prereka ugotovitev o tem, da je prav za navedeni GERK podal izjavo o dejanskem stanju v naravi, ki pa je neskladna z dejanskim stanjem, ugotovljenim ob kontroli na kraju samem, je po presoji sodišča prvostopenjski organ tožnikovo nepravilno prijavo mogel obravnavati kot namerno čezmerno prijavo.
sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - pristojnost sodnega cenilca - delovanje izven strokovnega področja
Z izdelavo cenitvenih poročil, s katerimi je tožnica določila vrednost stavbnih zemljišč in gozdov, čeprav je bila kot sodna cenilka imenovana za področje kmetijstva in podpodročji sadjarstva in vinogradništva, je ravnala izven okvirja določenega v 85. členu ZS, kar je kršitev 6. točke prvega odstavka 89. člena ZS.
Predmet tega postopka ne more biti ugotavljanje ustreznosti ali vestnosti izvedenih (petih) cenitev. Zadošča že nesporna ugotovitev, da tožnica za cenitev teh zemljišč ni bila pristojna.
EZ-1 člen 372. ZUP člen 6. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov 5, 9, 16.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sprememba lastništva - za odločanje relevanten predpis - načelo zakonitosti
V konkretnem primeru je tožena stranka ravnala v skladu s 6. členom ZUP, ki v prvem odstavku določa, da upravni organ odloča v upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, veljavnih v času odločanja.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SRFJ - rok za vložitev vloge - prekluzivni rok - zavrženje vloge
Triletni rok za oddajo vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD je prekluzivni materialni rok, kar pomeni, da je tožnik s potekom tega roka izgubil pravico do pridobitve izdaje dovoljenja za stalno prebivanje.