ZZVZZ člen 81, 81/2, 81/2-1. ZPIZ-1 člen 159, 159/1. ZDR člen 47, 47/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/1, 229/4.
nadomestilo plače med začasno zadržanostjo z dela – refundacija – delna invalidska pokojnina
Ker zavarovanec oziroma delavec tožeče stranke, kljub dokončni odločbi zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o priznanju pravice do delne invalidske pokojnine, ni pričel delati s skrajšanim delovnim časom, temveč je imel še vedno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delo s polnim delovnim časom, in ker je imenovani zdravnik toženca odločil, da je bil zavarovanec oziroma delavec v spornem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, ima zavarovanec oziroma delavec tožeče stranke pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela za poln delovni čas, ki mu ga je tožeča stranka tudi izplačala, zato je toženec tožeči stranki dolžan refundirati izplačano nadomestilo, saj ni podan nobeden izmed izključitvenih razlogov iz 229. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Ravnanje tožnice, ki je prišla v prostore trgovine, čeprav ji je bilo odrejeno, da ostane doma in koristi presežek ur, ni takega značaja in pomena, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni zakonita.
V praksi je tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva varstvo posesti, pogosto še vedno tridelen (ugotovitveni del, vzpostavitev prejšnjega stanja, prepoved nadaljnjega motenja), čeprav je ugotovitveni zahtevek nepotreben oz. celo nedovoljen, saj zanj v 34. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ni podlage, ampak, glede na to, ali gre za odvzem posesti ali za njeno motenje, le za vrnitveni ali restitucijski ter opustitveni oz. prepovedni zahtevek, torej zahtevke dajatvene narave. Pred odločitvijo o teh je seveda potrebno ugotoviti, ali je prišlo do motenja ali odvzema posesti, te dejanske ugotovitve pa ne spadajo v izrek sodne odločbe, ampak v njene razloge oz. obrazložitev.
Če sodišče vlogo prejme po pošti in plačilo takse tedaj ni izkazano, sodišče terja plačilo takse ter ob tem zaračuna tudi opominsko takso. Slednje velja tudi za tožbo, saj zakon ne določa izjeme v primeru, ko gre za vložitev tožbe in ko je izkazano plačilo takse za tožbo procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavanje.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožena stranka upravičena do stroškov, ki jih je imela z dvema pritožbama. Odločilno je namreč načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj (razen, če gre za separatne stroške).