ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 52, 52/1, 52/1-3, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - začasno povečan obseg dela - nadaljevanje z delom
Če delavec po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas želi nadaljevati z delom, mora biti iz ravnanja delodajalca nedvomno razvidno, da mu tega ne preprečuje, sicer ne pride do transformacije pogodbe v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ker se je tožena stranka sklicevala na razlog začasno povečanega obsega dela, ki ni bil podan, saj se je takšen obseg dela pojavljal redno dvakrat letno, pogodba o zaposlitvi za določen čas s tožnikom ni bila sklenjena zakonito in je tožbeni zahtevek za ugotovitev, da se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas utemeljen.
ZZVZZ člen 81, 81/2, 81/2-1. ZPIZ-1 člen 159, 159/1. ZDR člen 47, 47/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/1, 229/4.
nadomestilo plače med začasno zadržanostjo z dela – refundacija – delna invalidska pokojnina
Ker zavarovanec oziroma delavec tožeče stranke, kljub dokončni odločbi zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o priznanju pravice do delne invalidske pokojnine, ni pričel delati s skrajšanim delovnim časom, temveč je imel še vedno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delo s polnim delovnim časom, in ker je imenovani zdravnik toženca odločil, da je bil zavarovanec oziroma delavec v spornem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, ima zavarovanec oziroma delavec tožeče stranke pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela za poln delovni čas, ki mu ga je tožeča stranka tudi izplačala, zato je toženec tožeči stranki dolžan refundirati izplačano nadomestilo, saj ni podan nobeden izmed izključitvenih razlogov iz 229. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
V praksi je tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva varstvo posesti, pogosto še vedno tridelen (ugotovitveni del, vzpostavitev prejšnjega stanja, prepoved nadaljnjega motenja), čeprav je ugotovitveni zahtevek nepotreben oz. celo nedovoljen, saj zanj v 34. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ni podlage, ampak, glede na to, ali gre za odvzem posesti ali za njeno motenje, le za vrnitveni ali restitucijski ter opustitveni oz. prepovedni zahtevek, torej zahtevke dajatvene narave. Pred odločitvijo o teh je seveda potrebno ugotoviti, ali je prišlo do motenja ali odvzema posesti, te dejanske ugotovitve pa ne spadajo v izrek sodne odločbe, ampak v njene razloge oz. obrazložitev.
Če sodišče vlogo prejme po pošti in plačilo takse tedaj ni izkazano, sodišče terja plačilo takse ter ob tem zaračuna tudi opominsko takso. Slednje velja tudi za tožbo, saj zakon ne določa izjeme v primeru, ko gre za vložitev tožbe in ko je izkazano plačilo takse za tožbo procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavanje.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožena stranka upravičena do stroškov, ki jih je imela z dvema pritožbama. Odločilno je namreč načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj (razen, če gre za separatne stroške).