ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5, 12a, 12a/5, 12a/6.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - uradna evidenca - brezplačna uporaba nepremičnine - lastništvo zasebne družbe - trditveno in dokazno breme
Institut oprostitve plačila sodne takse je izjema, zato mora biti pristop pri odločanju o taksnih oprostitvah restriktiven.
Na tistem, ki predlaga taksno oprostitev, je dokazno breme, da izpolnjuje pogoje za oprostitev.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine - umik predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - stroški postopka - trditveno in dokazno breme stranke - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - nepravnomočen sklep o izvršbi - ustavitev izvršbe
Trditveno in dokazno breme o umiku predloga za izvršbo nemudoma po plačilu dolga je na strani upnika, ki v predmetni zadevi temu ni zadostil. Sodišče prve stopnje bi pavšalno in dokazno nepodprto trditev eventualno lahko štelo kot neprerekano, če bi bil dolžnik na to v pozivu opozorjen.
Če sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine še ni pravnomočen, bi moral sklep o umiku vsebovati tudi odločitev o razveljavitvi kondemnatornega dela sklepa o izvršbi.
Toženi stranki je bilo odobreno obročno plačilo dolga za leto 2015 v treh mesečnih obrokih po 108,00 EUR, z zapadlostjo 15. 5. 2016, 15. 6. 2016 in 15. 7. 2016. Med pravdnima strankama je nesporno, da tožena stranka niti v teh rokih (in ne kasneje) dolga ni poravnala. Da je tožeča stranka upravičena do plačila tudi tega dela terjatve, tako ne more biti sporno. Z odobritvijo odloga terjatev ni pridobila drugačne pravne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00014266
OZ člen 190, 197. ZPP člen 7, 212, 457, 457/3, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - izrek sodbe v sporih začetih na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - oblikovanje izreka sodbe - aktivna legitimacija upravnika - trditveno breme stranke - založitev stroškov iz lastnih sredstev - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - zahteva po izvedbi naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank
Izrek izpodbijane sodbe ni protispisen. Je tak, kot je običajno v zadevah, ko sodišče odloča po tem, ko je bil sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, razveljavljen ter se zahtevek obravnava v pravdi, odločitev pa je mešana – tožbenemu zahtevku je delno ugodeno, delno pa je zavrnjen.
Večji del tožbenega zahtevka je bil zavrnjen, ker tožeča stranka ni izkazala svoje aktivne legitimacije. Trditveno breme, da je stroške tretjih poravnal upravnik, je na tožeči stranki, tega pa tožeča stranka ni navedla.
Večinsko stališče sodne prakse je, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne stranke ali priče, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
Pravno pomembna relevantna dejstva v predmetni zadevi so, da je tožena stranka gospodarski subjekt, predmetno poslovno stavbo je imela v finančnem leasingu že predhodnica tožene stranke.
Iskanje novih prostorov ne pomeni izkoriščanje premoženjskega stanja, nezadostne izkušenosti ali lahkomiselnosti tožene stranke in da gre zgolj za neprijetnost tožene stranke.
taksna obveznost - oprostitev plačila sodne takse - povrnitev sodne takse - delni uspeh v postopku - pridobitev premoženja - premoženjsko stanje prosilca
Na podlagi določila četrtega odstavka 15. člena ZST-1 mora stranka, ki je bila oproščena plačila sodnih taks, če v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, plačati ta del takse. Pogoj za uporabo navedenega zakonskega določila pa ni le dejstvo, da je tožnik na podlagi sodbe pridobil premoženje, ki presega višino taksne obveznosti, ampak tudi, ali splošno premoženjsko stanje pritožnika omogoča plačilo predpisane sodne takse ne da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje.
sklep o dedovanju - popravni sklep - očitna pisna ali računska pomota - ni očitna pomota - dopolnilni sklep - pozneje najdeno premoženje
Pritožbeno sodišče sodi, da dodajanje novih delov zapustnikovega premoženja ni ne računska niti druga očitna pisna pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali drugih pomanjkljivosti sodišče s popravnim sklepom namreč ne more odpraviti. Prav to pa je storilo sodišče prve stopnje ter ob tem nepravilno uporabilo določbe ZD v povezavi z ZPP, zato je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.
vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - neprerekana dejstva
Večinsko stališče sodne prakse je, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne stranke ali priče, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
ZPP člen 158, 158/1. ZNP člen 23, 23/3, 35, 37, 139.
stroški postopka - postopek za ureditev meje - umik predloga - ustavitev postopka - izpolnitev zahtevka - lastništvo nepremičnin - javna dražba nepremičnin
Ker predlagatelj sodišču ni sporočil, da je bila nepremičnina prodana, sodišče ni imelo nobene podlage, da ne bi smiselno uporabilo prvega odstavka 158. člena ZPP, ki določa, da v primeru umika tožbe (v nepravdnem postopku predloga), stroške nosi tožeča stranka (v nepravdnem postopku predlagatelj).
rok za predložitev listine - podaljšanje roka za predložitev dokazil - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - načelo kontradiktornosti - upoštevanje praznikov
Pri odločanju o predlogu stranke za podaljšanje roka za predložitev listin je treba iskati ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka ter pravico do izjave, ki je nujen pogoj za materialnopravno pravilno sodbo.
pogodba o finančnem leasingu za osebni avto - uporaba osebnega avtomobila - nepravilno parkiranje - plačilo nadomestila - zavezanec za plačilo terjatve - voznik motornega vozila - leasingodajalec - leasingojemalec - stroški izvršbe - ugovor zoper sklep o izvršbi - regres
Pravdni stranki sta imeli sklenjeno pogodbo o leasingu za vozilo. V času trajanja pogodbe je bilo vozilo na Hrvaškem nepravilno parkirano, zato je hrvaški upnik za plačilo pogodbenega nadomestila za parkiranje vložil predlog za izvršbo, tožeča stranka pa je terjatev plačala. Ker je bil toženec pogodbeno zavezan kriti vse stroške, nastale s kaznimi v zvezi z nezakonito in nepravilno uporabo vozila, ter v primeru, če kazen poravna tožeča stranka, njej skupaj z zamudnimi obrestmi poravnati plačano kazen na način, kot bo ona določila, je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen. Toženec se ne more sklicevati na to, da ni bil on tisti, ki je nepravilno parkiral in da bi morala tožeča stranka proti hrvaškemu sklepu o izvršbi vložiti ugovor. Morebitno škodo, ki mu je s tem nastala, lahko uveljavlja od tistega, komur je vozilo prepustil v uporabo.
nova škoda - izgubljeni zaslužek - omejitve delovne zmožnosti
Dopolnjeno izvedensko mnenje medicinske stroke potrjuje, da ob sklenitvi poravnave tožniku ni bilo z gotovostjo znano, da bodo njegove delovne zmožnosti omejene, niti v kakšnem obsegu bodo omejene, zato v času sklenitve poravnave tožnik ni mogel vedeti, da mu bo škoda zaradi prikrajšanja na zaslužku gotovo nastala in še manj je lahko vedel, kakšen bo njen obseg. Tožnik je le verjetno pričakoval omejitve pri delu.
Vsakršne omejitve pri delu po presoji pritožbenega sodišča ne pomenijo hkrati tudi (stopnje) invalidnosti, vsakršne omejitve pri delu tudi ne rezultirajo v prikrajšanju na zaslužku iz dela.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - dejansko stanje - plačilo sodne takse v celoti
Prvi toženec ni izkazal, da denarna sredstva na njegovem TRR ne bi bila njegova last in da bi imel tolikšne mesečne stroške, da zaradi njih ne bi zmogel takojšnjega plačila takse v celotnem znesku.
ZPP člen 343, 343/2, 343/4. ZD člen 163, 173, 173/3.
oporočno dedovanje - pravni interes za pritožbo - izjava o odstopu dednega deleža - nedovoljena pritožba - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
Izpodbijani del sklepa (IV. točka izreka sklepa) vsebuje ugotovitev, da je oporočni dedič C. C. svoj del zapuščine odstopil Zavodu B. in se v ničemer ne nanaša na pritožnico, pač pa na oporočnega dediča C. C. Sodišče je namreč izvedlo dedovanje na podlagi oporok, pritožnica na pristnost in pravno veljavnost oporok ni imela pripomb in tudi ni uveljavljala pravice do nujnega deleža. Zato je njena pritožba nedovoljena, saj nima pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP). Pri tem pritožbeno sodišče nepravočasne pritožbe ni moglo obravnavati niti po določbi tretjega odstavka 173. člena ZD, ker bi bile s tem prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - spregled pravno relevantnih dejstev
Ker je sodišče prve stopnje očitno spregledalo (pravno odločilne) navedbe tožeče stranke, ji je odvzelo možnost obravnave pred sodiščem. S tem je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - sklepčnost - dejstva v nasprotju z dokazi
Sodišče prve stopnje pri izdaji zamudne sodbe ni upoštevalo določbe 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, deloma pa tudi 3. točke. Po oceni sodišča prve stopnje je za tožnikovo kršitev poziva na delo obstajal utemeljen razlog, ker je tožnik ravnal v skladu z določbo drugega odstavka 52. člena ZVZD-1. Po tej določbi ima delavec pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. VIII Ips 214/2004 z dne 18. 1. 2005 navedlo, da se pravica do odklonitve dela v primeru neposredne nevarnosti za življenje in zdravje delavca in pravica do odsotnosti z dela lahko prekrivata. V določenih primerih se odklonitev dela lahko izvede tudi ali celo samo z dejansko odsotnostjo z dela - delovnega mesta. Vendar bi se sodišče na navedeno določbo lahko oprlo le v primeru, če bi tožnik zatrjeval, da mu je na delovnem mestu grozila konkretna oziroma neposredna nevarnost za zdravje ali življenje, oziroma da so neustrezni delovni pogoji za opravljanje dela trajali po 13. 3. 2017, česar pa ni storil in je tožbeni zahtevek v tem delu nesklepčen.
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 458, 458/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi - neprerekana dejstva - priznana dejstva - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - nedovoljeni pritožbeni razlogi - standard obrazloženosti ugovora - odločitev izvršilnega sodišča v primeru obrazloženega ugovora - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine
Tožena stranka je v predmetnem postopku vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem je navedla le, da tožeči stranki ničesar ne dolguje, da ji vtoževana verodostojna listina ni poznana in da z njo ne razpolaga ter predlagala zaslišanje njenega zakonitega zastopnika. Tak ugovor se v izvršilnem postopku šteje za obrazložen ugovor, zaradi česar je izvršilno sodišče izdalo sklep, s katerim je razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. Ker se v tem primeru predlog za izvršbo šteje kot tožba, je bila tožeča stranka pozvana, da jo dopolni. V dopolnitvi je tožeča stranka celovito pojasnila in konkretizirala vsa pravno relevantna dejstva v zvezi s temeljem in višino vtoževane terjatve, za svoje trditve pa je tudi predlagala dokaze, vendar tožena stranka na to vlogo ni odgovorila. In glede na to, da so bile tudi njene prejšnje ugovorne navedbe pavšalne in nekonkretizirane, in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da dejstva, s katerimi tožeča stranka utemeljuje tožbeni zahtevek, niso sporna oziroma se štejejo za priznana.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - stranke glavnega stečajnega postopka - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - nezavezujoče zbiranje ponudb - neizbrani ponudnik
Tretje osebe (ki niso upniki stečajnega dolžnika) nimajo niti procesnih niti materialno pravnih upravičenj izpodbijati pravilnosti odločitev stečajnega upravitelja v zvezi s prodajo premoženja stečajnega dolžnika. Tretje osebe (ki niso stranke stečajnega postopka), upravitelju tudi ne morejo nalagati nikakršnih dolžnostnih oziroma izpolnitvenih ravnanj.
Če je tretjim osebam zaradi ravnanj stečajnega upravitelja nastala škoda, lahko zahtevajo njeno povrnitev po splošnih pravilih obligacijskega prava.
Izvedenec je podal pisno izvedeniško mnenje in ga vročil sodišču še v času, ko je imel status sodnega izvedenca, zato je tudi upravičen do nagrade za podano izvedeniško mnenje. Po določbi prvega odstavka 249. člena ZPP pridobi izvedenec pravico do plačila stroškov in nagrade za svoje delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, to je, ko odgovori na vprašanja, ki mu jih je naložilo sodišče.