Sodišče prve stopnje je enako kot pred tem toženec ugotovilo, da tožnica ni izkazala obstoja obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP, torej takšnega novega dokaza, ki je obstajal že v postopku, ki ga želi tožnica obnoviti, pa brez svoje krivde ni zanj vedela oziroma ga ni mogla predložiti. Takšen dokaz zagotovo ni sporni izvid, saj je ta izvid tožnica pridobila po končanem postopku, ki ga želi obnoviti, in še ni obstajal v prejšnjem postopku. Ker ne gre za nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP in torej za obnovitveni razlog, bi toženec z uvodoma citiranim sklepom predlog moral zavreči, ne pa zavrniti, kar pa na samo odločitev ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013164
OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 350, 350/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - bistvena kršitev določb postopka - neupravičena obogatitev - zastaranje
Tožnik morebitnih kršitev pravil postopka, ki naj bi se zgodile v drugem sodnem postopku, pred drugim prvostopenjskim sodiščem, ki ni izdalo sedaj izpodbijane delne sodbe, ne more uveljavljati v okviru predmetnega postopka. Kršitve pravil postopka je mogoče uveljavljati le znotraj sodnega postopka, v katerem so se zgodile, in ne v nadaljnjih, novih postopkih. Pritožbeno sodišče lahko preizkusi le tisto sodbo sodišča prve stopnje, ki je izpodbijana s pritožbo ter le v tistem delu, v katerem ga pritožba izpodbija. Zato tožnik s pritožbenimi navedbami v tem delu ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00013281
ZASP člen 16, 22, 168. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-f, 119. OZ člen 82, 83.
avtorska pravica - materialna avtorska pravica - moralna avtorska pravica - blagovna znamka - prenos materialne avtorske pravice - neupravičena uporaba avtorskega dela - civilna kazen po ZASP - slogan - razlaga pogodb - nedopustna pritožbena novota
Slogan in logotip, ki vsebuje tako besedne kot grafične elemente njunega ločevanja ne dopušča. Šele sinergija besednih in grafičnih prvin opazovalcu omogoča prepoznavo celotnega sporočila avtorskega dela.
Zelo ozko in notranje neskladna bi bila razlaga Pogodbe 1, da je zaradi zapisa v imenu ter v prvem, drugem in tretjem členu Pogodbe 1, tožena stranka od tožeče stranke, le za slogan "I feel Slovenia," brez logotipa izraženega v poudarjenih črkah in v besedi, odkupila izključne materialne avtorske pravice po 22. členu ZASP.
Pritožbeni razlog o primerjavi vrst črk, v Pogodbi 1 in 2 zapisane besedne zveze "I feel Slovenia" s črkami v znamki tožene stranke v tiskanih črkah (I FEEL SLOVENIA, A4) in nezakoniti uporabi v znamki tožene stranke, so nova dejstva, ki jih tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala. Sodišče druge stopnje jih zato, ker v pritožbi niti ni pojasnila, zakaj jih brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje, ni smelo upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je pravilno sklepalo, da je imela tožena stranka zaradi izključnega prenosa vseh materialnih avtorskih pravic na avtorskem delu - sloganu z logotipom " I feel Slovenia" pravico v sodelovanju s P. registrirati znak "I FEEL SLOVENIA" kot znamko v zeleni, svetlo zeleni in sivi barvi pri URSIL.
Nerelevantne so pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da predloženi račun in kontna kartica s strani tožeče stranke nista podpisana. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je tožeča stranka blago, zaračunano s tem računom, toženi stranki dobavila, ta pa izdanemu računu ni oporekala oziroma ga zavrnila. Ker je bila storitev oziroma dobava opravljena, pritožnica s sklicevanjem na neveljavnost verodostojne listine obstoja tožničine terjatve ne more izpodbiti.
najemna pogodba - najemnina in stanovanjski stroški - uporaba najetega stanovanja - pravni naslov za uporabo stanovanja - dolžnost plačila stroškov - izselitev iz stanovanja - sprememba naslova prebivališča - izpraznitev in izročitev stanovanja - spor majhne vrednosti
Toženka je dolžna plačati stroške, povezane z uporabo spornega stanovanja, ker ga je kljub prenehanju pravnega naslova še vedno uporabljala. Stroške je dolžna plačevati tudi oseba, ki je v stanovanju sprva bivala skladno z najemno pogodbo, nato pa je po prenehanju pogodbe z uporabo stanovanja nadaljevala. Toženkina obveznost tako ni prenehala s tem, ko je ta s svojo večletno dejansko uporabo stanovanja bivanje omogočila še svojemu nekdanjemu partnerju.
Toženka ne zanika, da je partner začel uporabljati stanovanje z njeno privolitvijo. Kakšno je bilo njuno medsebojno razmerje, ni pravno relevantno v odnosu do tožnice, ki se je njuni dogovori ne tičejo. Če je toženka uporabo stanovanja prepustila partnerju, se s takšnim enostranskim ravnanjem plačila dolgovanih stroškov ni mogla razbremeniti.
stvarna pristojnost - sklep o stvarni nepristojnosti - pristojnost pravdnega sodišča - stvarna pristojnost delovnega sodišča - delovno razmerje - odškodninski spor med delavcem in delodajalcem - atrakcija pristojnosti
Prvi toženec je bil glavni izvajalec in naročnik dela in ne delodajalec toženca, zato zanj pristojnost delovnega sodišča v skladu s prvim odstavkom 5. člena ZDSS-1 ni podana, pač pa je podana pristojnost splošnega sodišča. Pristojnost delovnega sodišča tudi ni podana glede druge toženke, saj ne gre za zavarovalnico delodajalca, pač pa za zavarovalnico prvega toženca. Drugi odstavek 5. člena ZDSS-1 namreč ureja atrakcijo pristojnosti delovnega sodišča za odškodninske spore iz istega škodnega dogodka, v katerem delavec (tožnik) zahteva odškodnino od svojega delodajalca, če je poleg delodajalca tožena tudi delodajalčeva zavarovalnica.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00014474
SPZ člen 92.. ZDR člen 182.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - navadna škoda - vrnitveni zahtevek - rei vindicatio
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da trditve tožeče stranke v tožbi utemeljujejo le vrnitveni zahtevek po stvarnem pravu (92. člen SPZ), kar naj bi posledično pomenilo, da premoženje tožeče stranke (ki zajema tudi premoženjske pravice) ni zmanjšano in ji zato vtoževana škoda (še) ni nastala. Zahtevek za plačilo denarne vrednosti predmeta ima lahko naravo odškodninskega zahtevka, če tožeča stranka zatrjuje vse elemente odškodninske odgovornosti. Tožeča stranka je zatrjevala, da je toženka odtujila njeno stvar (tj. radiofrekvenčni generator za ablacijo ven), zato je bila prikrajšana v višini njene vrednosti (tj. nakupne vrednosti aparata). Te trditve v zadostni meri utemeljujejo odškodninski zahtevek, in sicer zahtevek za povrnitev premoženjske škode, pri čemer gre za škodo zaradi zmanjšanja premoženja zaradi protipravnega odvzema stvari (navadna škoda).
Tožeča stranka je v postopku dokazala, da je toženka odtujila radiofrekvenčni generator za ablacijo ven oziroma, da zaradi njenega nedopustnega ravnanja sporni aparat ni bil vrnjen tožeči stranki, zaradi česar ji je nastala premoženjska škoda. Ker so izpolnjeni vsi elementi krivdne odškodninske odgovornosti toženke (nedopustno ravnanje toženke, ker zaradi njenega ravnanja aparat ni bil vrnjen tožeči stranki, toženkina krivda v obliki naklepa, vzročna zveza med toženkinim ravnanjem in nastalo škodo ter nastanek škode), je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljen.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - zbornica kot stranka
V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Prav tako ne gre za gospodarski spor na podlagi 482., 483. ali 484. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014511
KZ-1 člen 87, 87/1, 87/2, 199, 199/1.. ZKP člen 129.a, 129.a/1, 129.a/2, 129.a/6.
zaposlovanje na črno - izrek denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Odločitev sodišča prve stopnje, razvidna iz izreka napadene sodbe, je pravilna. Obsojenec v roku dveh mesecev, ki je bil določen s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru K 15912/2017, z dne 11. 4. 2017, z njo izrečene denarne kazni v višini 1.074,00 EUR ni plačal, vsled česar je sodišče prve stopnje pravilno razsodilo, da se denarna kazen izvrši tako, da se nadomesti z zaporom 15 dni.
ZIZ člen 15, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/5, 57, 58, 58/3. ZPP člen 337, 337/1.
napačno vročanje - naslov za vročanje - notarski zapis - odstop od pogodbe - vročanje opomina - predčasna zapadlost terjatve - odgovor na ugovor - dogovor strank o vročanju - sprememba naslova dolžnika - obvestilo o spremembi naslova - podatki centralnega registra prebivalstva (CRP) - nedopustne pritožbene novote
Pravi naslov za vročitev opomina s pozivom za plačilo in odstopa od pogodbe dolžniku bi bil zgolj naslov iz kreditne pogodbe, za katerega sta se stranki izrecno dogovorili, ali nov naslov, za katerega bi upnik dokazal, na kakšen način in kdaj mu ga je dejansko sporočil dolžnik. Le s pošiljanjem pošiljk na tak naslov bi upnik izkazal, da je pravilno izpolnil svoje pogodbene obveznosti, kar bi imelo za posledico predčasno zapadlost celotne neplačane terjatve.
zapuščina brez dediča - neznani dediči - vabilo - oklic - predhodni postopek - Centralni register prebivalstva (CRP) - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
V primeru, če sodišče razpolaga z naslovi dedičev iz predhodnega zapuščinskega postopka in se izkaže, da ti niso ustrezni, si mora z ustrezno skrbnostjo prizadevati, da pridobi nove naslove.
določitev stikov - določitev stikov med staršem in otrokom - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša - izvrševanje stikov pod nadzorom CSD - način izvajanja stikov - korist mladoletnega otroka - regulacijska (ureditvena) začasna odredba
Vožnja otroka z javnim prevozom glede na oddaljenost krajev res ni najprimernejša. Vendar pa mora tožnica za kvalitetno izvedbo stika vložiti tudi določen napor, da bi bila upoštevana največja korist otroka. Iz spisa ne izhaja, da bi imela tožnica finančne težave, zato pritožbeno sodišče ne vidi utemeljenega razloga, da ne bi dvakrat na mesec poskrbela za ustrezen prevoz otroka. Če meni, da oblika prevoza, ki ga koristi za dnevno vožnjo v službo, ni ustrezna, se bo morala poslužiti drugih načinov, tudi izposoje oziroma najema avtomobila. Pomembno je, da tožnica, pri kateri je bilo tudi v pritožbenih izvajanjih zaznati ambivalenten odnos do stikov, deluje aktivneje. Na ta način bo notranje razbremenila otroka in mu omogoča bolj sproščen odnos z očetom.
preživnina za otroka - obseg stikov - standard koristi otroka - bistveno spremenjene razmere - preživninske zmožnosti staršev - preživninske potrebe otroka
Višina preživninske obveznosti preživninskega zavezanca je ocena pridobitnih sposobnosti obeh staršev, ki okvirja obseg preživninskih potreb otroka. Večje kot so pridobitne sposobnosti staršev, večje so lahko preživninske potrebe otrok in večja je zato preživninska obveznost staršev. Sodišče prve stopnje je ta trikotnik upoštevalo in ga vrednostno pravilno ocenilo pri določitvi preživninskih potreb otroka. Določitev preživninske obveznosti zavezanca in preživninskih potreb otroka nista matematični operaciji, za kar se zavzema pritožba, ki v ta namen ponuja različne statistične podatke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00013250
ZIZ člen 268, 272. ZPP člen 328.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - začasna določitev stikov - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - težko popravljiva škoda - ogroženost otroka - sklep o začasni odredbi - popravni sklep
Začasna dodelitev otroka enemu ali drugemu od staršev ob nepopolno izvedenem dokaznem postopku (kar je postopku z začasno odredbo imanentno) lahko nedopustno prejudicira končno odločitev o dodelitvi. V situaciji, kot je obravnavana, mora biti sodišče še posebej pozorno, da do tega ne pride.
Odsotnost otrokovih stikov z enim od staršev lahko hitro povzroči odtujitev, to pa nedvomno predstavlja škodo, ki kaj hitro postane zelo težko popravljiva.
izdaja regulacijske začasne odredbe - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - verjeten obstoj terjatve - spremenjene razmere - varovanje otrokove koristi
Upnik je izkazal verjeten obstoj terjatve, da spremenjene razmere in varstvo otrokovih koristi narekujejo spremembo odločitve o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo.
Zaradi zaostanka v razvoju je izrednega pomena, da se otrok čimprej vključi v vrtec in ga redno obiskuje.
zavrženje tožbe - notarski zapis - neposredno izvršljiv notarski zapis - izvršilni naslov - negativna procesna predpostavka - res transacta - res iudicata - plačilo najemnine - obratovalni stroški
Notarski zapis, v katerem je določena terjatev, je, če izpolnjuje pogoje iz 4. člena ZN oziroma 20.a in 21. člena ZIZ, izvršilni naslov, ki ima (glede obstoja terjatve) enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava in posledično predstavlja negativno procesno predpostavko. Ker je sodišče ugotovilo, vse to pa tudi prepričljivo obrazložilo, da tožnik z (neposredno izvršljivim) notarskim zapisom oziroma ustreznim izvršilnim naslovom glede vtoževanih neporavnanih zneskov najemnin razpolaga, je sklep o izvršbi v neumaknjenem delu upravičeno razveljavilo, tožbo pa zavrglo (274. člen ZPP).
ZPP člen 108, 108/5, 188, 339, 339/1, 354, 354/1. ZIZ člen 62, 62/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - poziv na dopolnitev tožbe - umik tožbe - soglasje k umiku tožbe - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - zavrženje nedopolnjene tožbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje brez glavne obravnave
Ker se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ), je šteti, da se je toženka spustila v obravnavanje glavne stvari že z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi.
Glede na stališča, ki jih je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 zavzelo Vrhovno sodišče RS in ob njegovem poudarku na neustreznost dosedanje sodne prakse, pritožbeno sodišče zaključuje, da v primerih, kot je obravnavani (ko tožnik vtožuje izplačilo neto nominalnega zneska odškodnine iz delovnega razmerja in obračun bruto zneska odškodnine na neto vtoževano osnovo ter odvod pripadajočih davkov in prispevkov od bruto zneska odškodnine), sodišče v delovnem sporu ni pristojno za odločanje o tem, ali je tožena stranka kot delodajalec dolžna obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katere osnove jih je dolžna obračunati in plačati. To pa pomeni, da po spremenjeni sodni praksi odločanje o davkih in prispevkih (v takšnih primerih kot se odloča v tem individualnem delovnem sporu) ni več v sodni pristojnosti.
Če sodišče odloči o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP), stori bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Na to bistveno kršitev določb postopka pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
Pritožnik ne nasprotuje obrazložitvi sodišča prve stopnje, da je utemeljenost tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi odvisna od vprašanja, ali je tožena stranka lastnica sporne nepremičnine, da je torej lastništvo nepremičnine predhodno vprašanje, o katerem že teče postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. V takšni situaciji je odločitev, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje ali ne, v dispoziciji sodišča, ne pa strank (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP).
izvršba na nepremičnine - omejitev dovoljene izvršbe na nekatera sredstva oziroma predmete
Analogija s premičninami ni možna. Tudi če bi bila možna analogija s 177. členom ZIZ o izvršbi na nepremičnine kmeta, je v drugem odstavku tega člena določena izjema, da se pravilo o izvzetju ne nanaša na izvršbo za uveljavitev denarnih terjatev, zavarovanih s pogodbeno zastavno pravico na nepremičninah (hipoteko) oziroma za poplačilo zemljiškega dolga.
Z izvzetjem nepremičnine bi prišlo pravzaprav do kršitve ustavno zajamčene pravice upnika do poplačila terjatve, ker se je ob sklenitvi notarskega zapisa zanesel, da bo v primeru nevračila kredita lahko realiziral terjatev s prodajo zastavljene nepremičnine.