Glede na stališča, ki jih je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 zavzelo Vrhovno sodišče RS in ob njegovem poudarku na neustreznost dosedanje sodne prakse, pritožbeno sodišče zaključuje, da v primerih, kot je obravnavani (ko tožnik vtožuje izplačilo neto nominalnega zneska odškodnine iz delovnega razmerja in obračun bruto zneska odškodnine na neto vtoževano osnovo ter odvod pripadajočih davkov in prispevkov od bruto zneska odškodnine), sodišče v delovnem sporu ni pristojno za odločanje o tem, ali je tožena stranka kot delodajalec dolžna obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katere osnove jih je dolžna obračunati in plačati. To pa pomeni, da po spremenjeni sodni praksi odločanje o davkih in prispevkih (v takšnih primerih kot se odloča v tem individualnem delovnem sporu) ni več v sodni pristojnosti.
Če sodišče odloči o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP), stori bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Na to bistveno kršitev določb postopka pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00014441
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/3. ZPP člen 337. ZNP člen 37.
razlastitev - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - ocena vrednosti - višina odškodnine - nedopustne pritožbene novote - namenska raba zemljišč - kmetijsko zemljišče - gozdno zemljišče
V cenitvah, ki ju je sodišče upoštevalo, sta bili parceli ocenjeni po stanju pred spremembo namembnosti za razlastitveni namen. Po namenski rabi zemljišč parceli ležita na območju kmetijskih zemljišč in gozdov in ne na območju stavbnih zemljišč. Parceli se nahajata v trasi že rekonstruiranega odcepa državne ceste. Ker je nasprotna udeleženka trdila, da bi morali biti parceli ocenjeni kot gradbeni, jo je sodišče na naroku pozvalo naj z izvedencem dokaže dejansko namensko rabo zemljišča pred spremembo namembnosti za razlastitveni namen, čemur je nasprotna udeleženka nasprotovala, sodišče prve stopnje pa je pravilno upoštevalo stanje pred spremembo namembnosti.
izvršba na nepremičnine - omejitev dovoljene izvršbe na nekatera sredstva oziroma predmete
Analogija s premičninami ni možna. Tudi če bi bila možna analogija s 177. členom ZIZ o izvršbi na nepremičnine kmeta, je v drugem odstavku tega člena določena izjema, da se pravilo o izvzetju ne nanaša na izvršbo za uveljavitev denarnih terjatev, zavarovanih s pogodbeno zastavno pravico na nepremičninah (hipoteko) oziroma za poplačilo zemljiškega dolga.
Z izvzetjem nepremičnine bi prišlo pravzaprav do kršitve ustavno zajamčene pravice upnika do poplačila terjatve, ker se je ob sklenitvi notarskega zapisa zanesel, da bo v primeru nevračila kredita lahko realiziral terjatev s prodajo zastavljene nepremičnine.
pogodba o štipendiranju - štipendija za študij v tujini - vsebina pogodbe - pogodbeno materialno pravo - pogodbene obveznosti - kršitev pogodbenih obveznosti - razlaga pogodbenih določil - namen pogodbenih strank - rok za zaključek šolanja - pravočasna izpolnitev - nepravočasni zaključek študija - nekrivdni razlog - doktorska disertacija - dolžnost obveščanja - sprememba stanja - obveznost predložitve pogodbe o zaposlitvi - kršitev notifikacijske dolžnosti - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - ugovor ničnosti pogodbe - ničnost pogodbenega določila - zaposlitev v Republiki Sloveniji
Na prvi pogled neznatna dolžnost obveščanja se izkaže za bistveno pri izvrševanju pogodbenih pravic in obveznosti iz štipendijskega razmerja. Očitno je, da dolžnost obveščanja ni bila namenjena sama sebi, temveč uresničevanju temeljnih pogodbenih določil. Tožnik je svojo temeljno obveznost nesporno izpolnil in je toženki plačal dogovorjeno štipendijo, medtem ko toženka tožnika o zaključku študija in zaposlitvi ni obveščala, niti se po koncu razmerja ni zaposlila v Republiki Sloveniji za štiri leta. Ker svojih obveznosti ni izpolnila, je štipendijo dolžna vrniti.
Toženka ni zatrjevala, da bi bil izpolnjen kateri izmed pogojev iz 9. ali 10. člena pogodbe, tj. glede oprostitve obveznosti oz. odloga izpolnitve. Tudi niso bila, ne zatrjevana ne sporna druga dejstva, ki so sicer v praksi lahko pereča, na primer v kakšnem roku bi morala toženka pričeti z delom in kako je to vplivalo na njeno delovnopravno mobilnost. Glede na nesporno in v času zaključka glavne obravnave nespremenjeno dejansko stanje ne more biti dvoma, da je toženka z opustitvijo obveščanja o zaključku študija in glede zaposlitve ter odhodom na delo v tujino kršila tudi svojo pogodbeno obveznost iz 7. alineje 6. člena pogodbe.
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZST-1 člen 13, 13/1, 14a, 14a/1, 14a/2, 14a/3, 35.
prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
Določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 se ne razteza na procesno situacijo zavrženja prepoznega predloga za oprostitev sodnih taks, zato prepozno vložen predlog za oprostitev plačila sodnih taks ne vpliva na tek roka za njeno plačilo.
začasna odredba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - prepoved razpolaganja s premičnimi stvarmi - varščina namesto začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
S plačilom varščine lahko upnik doseže izdajo začasne odredbe tudi v primeru, če ni izkazal verjetnosti terjatve in verjetnega obstoja nevarnosti, da mu bo uveljavitev terjatve sicer onemogočena ali precej otežena. Sodišče prve stopnje je torej neutemeljeno zavrnilo predlog tožeče stranke za položitev varščine kot pogoj za izdajo začasne odredbe iz razloga, ker tožeča stranka ni s stopnjo verjetnosti izkazala, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Ker je tožeča stranka sama trdila, da je čista vrednost te nepremičnine negativna, s predlagano začasno odredbo v tem delu ne bo dosegla namena zavarovanja, ki je v zavarovanju uveljavitve njene terjatve, saj je takšno zavarovanje brez vsakršne vrednosti.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEU - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00014540
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/1, 7, 7/1. ZS člen 113a, 133a/3, 113a/6. ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 71, 71/1, 71/2, 71/3. ZPP člen 3, 3/3, 3/3-1. ZBPP člen 8, 8/4. ZN člen 4.
predhodno odločanje SEU - učinek erga omnes - izvršilni postopek - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - notarski zapis kot izvršilni naslov - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija - potrošniški kredit - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - nepošteni pogodbeni pogoji - načelo učinkovitosti prava EU - načelo formalne legalitete - odlog izvršbe na predlog dolžnika - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - nedopustna razpolaganja - kršitev prisilnih predpisov
Višje sodišče v Mariboru meni, da je njegova odločitev v obravnavani zadevi odvisna od rešitve istega vprašanja za predhodno odločanje glede razlage prava Evropske Unije, kot ga je že postavilo v zadevi I Ip 138/2018, ki jo obravnava Sodišče Evropske Unije pod opravilno številko C-407/18.
V skladu z načelom ekonomičnosti sodišče druge stopnje ni posredovalo istega vprašanja sodišču EU tudi v obravnavani zadevi, ampak je le prekinilo postopek do odločitve Sodišča EU v zadevi C-407/18. Obravnavana zadeva se namreč od zadeve, v kateri je bilo enako vprašanje že postavljeno, v bistvenem ne razlikuje ne po dejanski, niti pravni podlagi. Odločitev Sodišča EU v zadevi C-407/18 bo pravno zavezujoča (šesti odstavek 113.a člena ZS) in ne bo imela učinka le na zadevo, v kateri je bilo postavljeno vprašanje za predhodno odločanje, ampak bo moralo sodišče upoštevati sprejeto razlago prava EU v vseh sorodnih zadevah, tako tudi v obravnavani zadevi. Cilja enotne uporabe prava EU, ki mu je namenjen postopek po 267. členu PDEU, ni mogoče doseči v popolnosti, če odločitve Sodišča EU nimajo pravnega učinka erga omnes.
Sodišče druge stopnje je po pregledu procesnega gradiva zavzelo delovno stališče, da je tudi v obravnavani zadevi, enako kot v zadevi I Ip 138/2018, nedopusten (nepošten) v notarskem zapisu vsebovan pogodbeni pogoj o vezanosti kredita na tujo valuto, ki ne vsebuje ustrezne omejitve tveganja spremembe menjalnega tečaja. Ker je sodišče druge stopnje zaznalo nedopusten pogoj, pa se mu je, enako kot v zadevi I Ip 138/2018, postavilo vprašanje, ali mora že v fazi dovolitve izvršbe izvršilno sodišče samo preprečiti uveljavitev takega pogoja, ali mora navedeno presojo prepustiti pravdnemu sodišču, če bo potrošnik vložil o tem ugotovitveno tožbo v ločenem postopku?
Iz sodne prakse Sodišča EU izhaja, da je lahko načelu učinkovitosti zadoščeno le, če ima nacionalno sodišče na voljo učinkovito možnost, da preizkusi nedopustnost pogoja še preden pride do realizacije izvršbe v izvršilnem postopku. Pojasnjena zelo stroga slovenska ureditev odloga izvršbe ne pušča dovolj širokega razlagalnega prostora, da bi lahko bil odlog za potrošnika v vseh primerih sklicevanja na nedopustni pogoj enostavno dosegljiv. Tako ima upnik prosto pot do prisilne izpolnitve nedopustnega pogoja v izvršbi, četudi dolžnik potrošnik vloži ugotovitveno tožbo glede nedopustnih pogojev kreditne pogodbe.
Kot možno rešitev za učinkovito varstvo potrošnika se je v VSM sklepu I Ip 138/2018 sodišče druge stopnje zavzelo za omilitev strogega pojmovanja načela formalne legalitete in omejen preizkus glede nedopustnega pogoja že v izvršilnem postopku.
dodatni sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - poseg v pravnomočno odločbo
Ob ugotovitvi, da ni naknadno najdenega premoženja, ki bi bilo last zapustnice, je pravilna odločitev sodišča o zavrženju predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.
ZIZ člen 9, 9/3, 29. ZPP člen 105, 105/3, 105b, 105b/4, 108, 108/1. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (2010) člen 18. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2011) člen 3, 3/3, 8, 9.
po elektronski pošti oddana vloga - nepopolna vloga - nepodpisana vloga - pozivanje na dopolnitev ugovora - pravočasnost ugovora
Zaključek, da je bil ugovor, vložen po elektronski pošti, nepodpisan, je sicer pravilen, vendar pa to sodišču ne omogoča, da bi na tak način vloženo vlogo enostavno prezrlo oziroma da je ne bi obravnavalo. Po elektronski pošti vložena nepodpisana vloga je namreč nepopolna, zato bi moralo sodišče prve stopnje dolžnico pozvati k dopolnitvi ugovora s podpisom. Ker je dolžnica vlogo že dopolnila z lastnoročnim podpisom, je bila ta pomanjkljivost že odpravljena in je dolžničin ugovor popoln, šteti pa je, da je bil pravočasno vložen že, ko ga je sodišče prejelo po elektronski pošti, in ne šele, ko je bil že vloženi ugovor le še dopolnjen s podpisom.
ZPP člen 348.. ZDR-1 člen 33, 37, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - pritožbena obravnava
Obrazloženo je že bilo, da tožniku ni mogoče očitati odtujitve, tako da zaključki sodišča prve stopnje ne morejo biti podlaga za ugotovitev utemeljenosti odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Vendar pa se sodišče prve stopnje v tem delu obrazložitve sodbe ni jasno opredelilo do očitka iz odpovedi, da tudi če tožnik ni imel namena odtujiti blaga, bi ga skladno z določili internih pravilnikov in navodili moral poravnati istega dne in blaga ne bi smel odnesti iz poslovalnice brez plačila. Tudi na ta očitek, ne le na odtujitev, je namreč tožena stranka vezala odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Navedeni očitek je sicer povezan z vprašanjem, ali se je pri toženi stranki vendarle dopuščala praksa, da so delavci, ki ob nakupu niso imeli gotovine, blago lahko odnesli iz poslovalnice brez plačila in ga plačali naslednji dan. Glede te prakse je sodišče prve stopnje tudi zaslišalo tožnika ter priče, a je (sicer pravilne) ugotovitve v zvezi s tem, da se takšna praksa pri toženi stranki ni dopuščala, uporabilo le v podkrepitev odtujitve, ne pa tudi v zvezi s presojo, ali je tožnik v zvezi s tem huje kršil delovne obveznosti. Zato je pritožbeno sodišče opravilo pritožbeno obravnavo, da je saniralo te pomanjkljivosti izpodbijane sodbe (348. člen ZPP).
Sodišče je ugotovilo, da je vzrok padca predala na tožnikovo nogo poškodba vodil predala, do katere je prišlo zaradi tožnikove nepravilne, pogoste in neskladne uporabe zapiranja in odpiranja predala "na silo". Trditev o tem, da naj bi se predal odpiral "na silo", tožena stranka ni podala. Gre za eno od možnosti, ki jih je ponudil izvedenec, a ta ni bila v okviru trditvene podlage tožene stranke. Odpiranje predala "na silo" pa je posledica tega, da predal ni izpraven. Vzroke, ki so privedli do tega, da predal ni bil izpraven, pa je izvedenec našel v napaki materiala vodila in utrujenosti materiala (kar dokazujejo napake in poškodbe na sosednjih predalih) ter možnosti, da so vijaki, ki so držali vodila na steni omare, s časom in pogostostjo uporabe popustili. Če bi delodajalec poskrbel, da bi bila omara (predali) izpravna, potem predalov ne bi bilo treba "na silo" odpirati in zapirati.
Ker zavarovanec tožene stranke ni zagotovil brezhibne opreme, je njegovo ravnanje (opustitev) povzročilo, da je zaradi neustrezne opreme pri uporabi le-te ob odpiranju kartotečnega predala ta tožniku padel na nogo in ga poškodoval. Nedopustno ravnanje tožene stranke je v vzročni zvezi z nastalo škodo tožniku.
postopek v sporu majhne vrednosti - izdaja sodbe brez razpisa naroka - ugovor proti sklepu o izvršbi - obrazloženost ugovora
Večinsko stališče sodne prakse je, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče ali stranke, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo. Tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil edina vloga tožene stranke v tem postopku, zahteve po razpisu naroka ni podala, niti tega ne trdi v pritožbi.
spor med dediči - med dediči sporno dejstvo - spor o obsegu zapuščine - napotitev dedičev na pravdo - predhodno vprašanje
Pritožniki pravilno izpostavljajo, da sta bili obe vozili predmet pravnih poslov, ki jih pritožniki že izpodbijajo v pravdi P 65/2017, kjer terjajo njihovo razveljavitev zaradi oporočne in poslovne nesposobnosti zapustnika, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Ob takih ugotovitvah sodišča in podatkih spisa je tudi po presoji pritožbenega sodišča izpodbijana odločitev o napotitvi na pravdo glede obeh vozil preuranjena. Od odločitve o veljavnosti sporazuma, s katerim je zapustnik razpolagal s spornim premoženjem v korist dedinje, bo odvisno, ali sporni vozili (še) sodita v zapuščino ali ne. Gre torej za predhodno vprašanje pri ugotavljanju obsega zapuščine. Zato je smotrno počakati na pravnomočnost pravde P 65/2017. Glede na njen izid bo nato sodišče lahko z dediči ponovno ugotavljalo, ali so dejstva glede obeh vozil še sporna in takrat, če bo potrebno, ponovno odločalo o morebitnih nadaljnjih napotitvah na pravdo.
postopek zaradi insolventnosti - vlaganje vloge po pooblaščencu odvetniku - vlaganje vlog v elektronski obliki - pritožba - vložitev pritožbe po pooblaščencu v elektronski obliki - vloga poslana po pošti - zavrženje pritožbe - ustavnost zakonske ureditve - informacijski sistem - elektronsko poslovanje - pozitivna diskriminacija strank, ki jih ne zastopa odvetnik
Večinska sodna praksa je zavzela stališče, da posebna ureditev za vlaganje vlog, vloženih po pooblaščencu, ki je odvetnik, ni protiustavna, ker temelji na informacijskem sistemu za podporo elektronskemu poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti, iz katerega so izključene le tiste stranke postopka, ki jih v postopku ne zastopa odvetnik in so s tem pozitivno diskriminirane.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - zbornica kot stranka
V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Prav tako ne gre za gospodarski spor na podlagi 482., 483. ali 484. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00013611
ZOZP člen 7, 15. ZVCP-1 člen 63, 65, 67, 113. OZ člen 131, 154, 154/1. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3/1, 4. ZPP člen 72, 72/2, 282, 282/2.
zavarovalni primer -prometna nesreča - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - civilna odgovornost - škoda, ki jo zavarovanec povzroči tretjim - običajna funkcija vozila - uporaba motornega vozila - parkiranje - ugasnjen motor - zasebno parkirišče - kršitev cestnoprometnih predpisov - prekršek, s katerim je bila povzročena prometna nesreča - krivdna (so)odgovornost oškodovanca (kolesarja) - vinjenost voznika - regres zavarovalnice - trčenje v stoječe vozilo
V sodbah Sodišča EU je bilo izkristalizirano stališče, da mora država članica sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da je civilna odgovornost pri uporabi vozil, ki so običajna na njenem ozemlju, krita z avtomobilskim zavarovanjem.
Direktivo je treba razlagati tako, da pojem "uporaba vozil" ni omejen na prometno situacijo, torej na uporabo na javni površini, ampak ta pojem zajema vsakršno uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila. Gre torej za uporabo vozila kot prevoznega sredstva, vendar tudi v trenutku, ko je le to v nepremičnem stanju parkirano na zasebnem parkirišču.
ZFPPIPP člen 309, 310, 227. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti točka 6.
skupno premoženje zakoncev - uredba Bruselj I - zavrženje tožbe
Tožbeni zahtevek na ugotovitev solastninske pravice (in izločitvene pravice), izdajo zemljiškoknjižnega dovolila in izročitev v soposest na podlagi skupnega premoženja zakoncev, kar je bistvo spora, je nastal, ko so nastala dejstva, na katera opira terjatev, ne z začetkom pravdnega postopka. Glede na trditve o nakupu nepremičnine leta 2009, je terjatev tožeče stranke nastala pred začetim osebnim stečajem nad toženo stranko in bi lahko tožbo z enakim zahtevkom, edino brez dostavka na ugotovitev izločitvene pravice, vložila pred začetim stečajem ter neodvisno od dejanj stečajnega upravitelja. Samo način uveljavljanja pravice zoper toženo stranko po začetem osebnem stečaju je v skladu z načelom koncentracije iz prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP tak, da je tožeča stranka ne more uveljavljati drugače, kot da terjatev prijavi in po njenem prerekanju stečajnega upravitelja vloži tožbo.
ZIZ člen 15, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/5, 57, 58, 58/3. ZPP člen 337, 337/1.
napačno vročanje - naslov za vročanje - notarski zapis - odstop od pogodbe - vročanje opomina - predčasna zapadlost terjatve - odgovor na ugovor - dogovor strank o vročanju - sprememba naslova dolžnika - obvestilo o spremembi naslova - podatki centralnega registra prebivalstva (CRP) - nedopustne pritožbene novote
Pravi naslov za vročitev opomina s pozivom za plačilo in odstopa od pogodbe dolžniku bi bil zgolj naslov iz kreditne pogodbe, za katerega sta se stranki izrecno dogovorili, ali nov naslov, za katerega bi upnik dokazal, na kakšen način in kdaj mu ga je dejansko sporočil dolžnik. Le s pošiljanjem pošiljk na tak naslov bi upnik izkazal, da je pravilno izpolnil svoje pogodbene obveznosti, kar bi imelo za posledico predčasno zapadlost celotne neplačane terjatve.