Izločitev dokazov in sicer odredbe za opravo hišne preiskave (285. člen ZKP).
Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni bilo dolžno znova presojati obstoja utemeljenih razlogov za sum storitve očitanih kaznivih dejanj, saj je odločalo o predlogu zagovornika za izločitev domnevno nezakonitega dokaza, pri tem pa je bilo zato dolžno preizkusiti le, ali za obrambo sporna odredba za hišno preiskavo sodišča z dne 13. 3. 2018 vsebuje zadostne in konkretne razloge glede obstoja utemeljenih razlogov za sum, da je obdolženi storil očitani kaznivi dejanji.
preživnina za otroka - obseg stikov - standard koristi otroka - bistveno spremenjene razmere - preživninske zmožnosti staršev - preživninske potrebe otroka
Višina preživninske obveznosti preživninskega zavezanca je ocena pridobitnih sposobnosti obeh staršev, ki okvirja obseg preživninskih potreb otroka. Večje kot so pridobitne sposobnosti staršev, večje so lahko preživninske potrebe otrok in večja je zato preživninska obveznost staršev. Sodišče prve stopnje je ta trikotnik upoštevalo in ga vrednostno pravilno ocenilo pri določitvi preživninskih potreb otroka. Določitev preživninske obveznosti zavezanca in preživninskih potreb otroka nista matematični operaciji, za kar se zavzema pritožba, ki v ta namen ponuja različne statistične podatke.
Zmotna je odločitev sodišča prve stopnje, da mora toženec v okviru preživninske obveznosti plačevati stroške počitnikovanja otroka, ko bo otrok preživljal počitnice s tožnico. V času poletnih in zimskih počitnic toženec z otrokom ni izvajal le golih stikov. Tožnica ne prereka trditev toženca, da je v času stikov plačal za otroka smučanje in oddih na morju. Toženec torej je (bo) plačeval otroku stroške smučanja in počitnic na morju, ko je (bo) imel stike z otrokom v času poletnih in zimskih počitnic.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014511
KZ-1 člen 87, 87/1, 87/2, 199, 199/1.. ZKP člen 129.a, 129.a/1, 129.a/2, 129.a/6.
zaposlovanje na črno - izrek denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Odločitev sodišča prve stopnje, razvidna iz izreka napadene sodbe, je pravilna. Obsojenec v roku dveh mesecev, ki je bil določen s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru K 15912/2017, z dne 11. 4. 2017, z njo izrečene denarne kazni v višini 1.074,00 EUR ni plačal, vsled česar je sodišče prve stopnje pravilno razsodilo, da se denarna kazen izvrši tako, da se nadomesti z zaporom 15 dni.
kršitev pravice do izjave - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - izdaja sodbe brez glavne obravnave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odpoved glavni obravnavi
Sodišče je kršilo tožnikovo pravico do izjave in mu ni dalo možnosti obravnavanja, saj se je pri odločitvi oprlo na trditve prve toženke, glede katerih tožniku možnost odgovora ni bila dana. Hkrati je storilo tudi kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izpodbijano zavrnilno sodbo izdalo brez glavne obravnave v nasprotju z določili ZPP.
ZIZ člen 9, 9/3, 29. ZPP člen 105, 105/3, 105b, 105b/4, 108, 108/1. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (2010) člen 18. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2011) člen 3, 3/3, 8, 9.
po elektronski pošti oddana vloga - nepopolna vloga - nepodpisana vloga - pozivanje na dopolnitev ugovora - pravočasnost ugovora
Zaključek, da je bil ugovor, vložen po elektronski pošti, nepodpisan, je sicer pravilen, vendar pa to sodišču ne omogoča, da bi na tak način vloženo vlogo enostavno prezrlo oziroma da je ne bi obravnavalo. Po elektronski pošti vložena nepodpisana vloga je namreč nepopolna, zato bi moralo sodišče prve stopnje dolžnico pozvati k dopolnitvi ugovora s podpisom. Ker je dolžnica vlogo že dopolnila z lastnoročnim podpisom, je bila ta pomanjkljivost že odpravljena in je dolžničin ugovor popoln, šteti pa je, da je bil pravočasno vložen že, ko ga je sodišče prejelo po elektronski pošti, in ne šele, ko je bil že vloženi ugovor le še dopolnjen s podpisom.
ZPP člen 348.. ZDR-1 člen 33, 37, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - pritožbena obravnava
Obrazloženo je že bilo, da tožniku ni mogoče očitati odtujitve, tako da zaključki sodišča prve stopnje ne morejo biti podlaga za ugotovitev utemeljenosti odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Vendar pa se sodišče prve stopnje v tem delu obrazložitve sodbe ni jasno opredelilo do očitka iz odpovedi, da tudi če tožnik ni imel namena odtujiti blaga, bi ga skladno z določili internih pravilnikov in navodili moral poravnati istega dne in blaga ne bi smel odnesti iz poslovalnice brez plačila. Tudi na ta očitek, ne le na odtujitev, je namreč tožena stranka vezala odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Navedeni očitek je sicer povezan z vprašanjem, ali se je pri toženi stranki vendarle dopuščala praksa, da so delavci, ki ob nakupu niso imeli gotovine, blago lahko odnesli iz poslovalnice brez plačila in ga plačali naslednji dan. Glede te prakse je sodišče prve stopnje tudi zaslišalo tožnika ter priče, a je (sicer pravilne) ugotovitve v zvezi s tem, da se takšna praksa pri toženi stranki ni dopuščala, uporabilo le v podkrepitev odtujitve, ne pa tudi v zvezi s presojo, ali je tožnik v zvezi s tem huje kršil delovne obveznosti. Zato je pritožbeno sodišče opravilo pritožbeno obravnavo, da je saniralo te pomanjkljivosti izpodbijane sodbe (348. člen ZPP).
zapuščina brez dediča - neznani dediči - vabilo - oklic - predhodni postopek - Centralni register prebivalstva (CRP) - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
V primeru, če sodišče razpolaga z naslovi dedičev iz predhodnega zapuščinskega postopka in se izkaže, da ti niso ustrezni, si mora z ustrezno skrbnostjo prizadevati, da pridobi nove naslove.
določitev stikov - določitev stikov med staršem in otrokom - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša - izvrševanje stikov pod nadzorom CSD - način izvajanja stikov - korist mladoletnega otroka - regulacijska (ureditvena) začasna odredba
Vožnja otroka z javnim prevozom glede na oddaljenost krajev res ni najprimernejša. Vendar pa mora tožnica za kvalitetno izvedbo stika vložiti tudi določen napor, da bi bila upoštevana največja korist otroka. Iz spisa ne izhaja, da bi imela tožnica finančne težave, zato pritožbeno sodišče ne vidi utemeljenega razloga, da ne bi dvakrat na mesec poskrbela za ustrezen prevoz otroka. Če meni, da oblika prevoza, ki ga koristi za dnevno vožnjo v službo, ni ustrezna, se bo morala poslužiti drugih načinov, tudi izposoje oziroma najema avtomobila. Pomembno je, da tožnica, pri kateri je bilo tudi v pritožbenih izvajanjih zaznati ambivalenten odnos do stikov, deluje aktivneje. Na ta način bo notranje razbremenila otroka in mu omogoča bolj sproščen odnos z očetom.
ZFPPIPP člen 309, 310, 227. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti točka 6.
skupno premoženje zakoncev - uredba Bruselj I - zavrženje tožbe
Tožbeni zahtevek na ugotovitev solastninske pravice (in izločitvene pravice), izdajo zemljiškoknjižnega dovolila in izročitev v soposest na podlagi skupnega premoženja zakoncev, kar je bistvo spora, je nastal, ko so nastala dejstva, na katera opira terjatev, ne z začetkom pravdnega postopka. Glede na trditve o nakupu nepremičnine leta 2009, je terjatev tožeče stranke nastala pred začetim osebnim stečajem nad toženo stranko in bi lahko tožbo z enakim zahtevkom, edino brez dostavka na ugotovitev izločitvene pravice, vložila pred začetim stečajem ter neodvisno od dejanj stečajnega upravitelja. Samo način uveljavljanja pravice zoper toženo stranko po začetem osebnem stečaju je v skladu z načelom koncentracije iz prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP tak, da je tožeča stranka ne more uveljavljati drugače, kot da terjatev prijavi in po njenem prerekanju stečajnega upravitelja vloži tožbo.
ZD člen 28, 210, 210/2, 210/2-3, 212, 213. OZ člen 557.
obseg zapuščine - manj verjetna pravica - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - vračunanje darila - pogodba o dosmrtnem preživljanju - premičnina
Ker zapustnica v trenutku smrti tega premoženja ni več imela, mora tisti, ki trdi, da to kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati (to pa je pritožnik) in je njegova pravica manj verjetna.
Ob upoštevanju 557. člena OZ so premičnine, ne da bi bile v pogodbi določno navedene, s pogodbo o dosmrtnem preživljanju zajete kot del premoženja, ki ga preživljanec zapušča preživljalcu, le v primeru, da gre za premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, ki so predmet pogodbe. Če gre za druge premičnine, morajo biti v pogodbi posebej in predvsem določno navedene. Ker v pogodbi o dosmrtnem preživljanju z dne 20. 7. 2006 premičnine, naštete v vlogi pritožnika z dne 13. 10. 2016 (gre za slike, kipe, zbirko pohištva ter nakit), niso navedene, dedinja pa tudi ni trdila, da bi pri tem šlo (deloma ali v celoti) za premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje s pogodbo izročenih nepremičnin, je njena trditev, da je to premoženje na podlagi sklenjene pogodbe prešlo v njeno last in zato ne sodi v zapuščino, manj verjetna od drugačne trditve pritožnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00013250
ZIZ člen 268, 272. ZPP člen 328.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - začasna določitev stikov - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - težko popravljiva škoda - ogroženost otroka - sklep o začasni odredbi - popravni sklep
Začasna dodelitev otroka enemu ali drugemu od staršev ob nepopolno izvedenem dokaznem postopku (kar je postopku z začasno odredbo imanentno) lahko nedopustno prejudicira končno odločitev o dodelitvi. V situaciji, kot je obravnavana, mora biti sodišče še posebej pozorno, da do tega ne pride.
Odsotnost otrokovih stikov z enim od staršev lahko hitro povzroči odtujitev, to pa nedvomno predstavlja škodo, ki kaj hitro postane zelo težko popravljiva.
odvzem poslovne sposobnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - uvedba postopka po uradni dolžnosti - sklep o začetku postopka - kontradiktornost - pravica do izjave
Z izpodbijanim sklepom je zgolj začet postopek za (delni ali popolni) odvzem poslovne sposobnosti, zato se ob njegovi izdaji še ne ugotavlja dejstev, od katerih je odvisna odločitev o odvzemu poslovne sposobnosti. Glede na tretji odstavek 45. člena ZNP v tej fazi še ne gre za kontradiktoren postopek oziroma prvo sodišče ni bilo dolžno udeleženki že pred izdajo sklepa o začetku postopka omogočiti, da uveljavi pravico do izjave. Izvajanje dokazov in oprava procesnih dejanj bosta sledila v nadaljevanju postopka.
oprostitev plačila sodne takse - družinski člani - samska oseba - lastni dohodek družine
Zagovornik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je storilec roj. 13. 1. 1992, kar pomeni, da v času vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse sicer še ni dopolnil 26 let in so ga bili starši zaradi rednega šolanja dolžni vzdrževati. Vendar pa je v času odločanja o storilčevem predlogu, to je 15. 5. 2018 storilec že dopolnil 26 let, kar ima za posledico, da ga starši kljub rednemu šolanju niso več dolžni preživljati. Ker je sodišče vezano na dejansko stanje, kot je izkazano v trenutku odločanja, bi moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati dejstvo, da je storilec tekom postopka dopolnil 26 let. Zato zagovornik utemeljeno izpostavlja, da storilčevih staršev glede na določbe drugega odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUJPS) v zvezi s prvim odstavkom istega člena pri ugotavljanju materialnega položaja storilca sodišče ne bi smelo upoštevati, temveč bi moralo obravnavati storilca kot samsko osebo.
spor med dediči - med dediči sporno dejstvo - spor o obsegu zapuščine - napotitev dedičev na pravdo - predhodno vprašanje
Pritožniki pravilno izpostavljajo, da sta bili obe vozili predmet pravnih poslov, ki jih pritožniki že izpodbijajo v pravdi P 65/2017, kjer terjajo njihovo razveljavitev zaradi oporočne in poslovne nesposobnosti zapustnika, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Ob takih ugotovitvah sodišča in podatkih spisa je tudi po presoji pritožbenega sodišča izpodbijana odločitev o napotitvi na pravdo glede obeh vozil preuranjena. Od odločitve o veljavnosti sporazuma, s katerim je zapustnik razpolagal s spornim premoženjem v korist dedinje, bo odvisno, ali sporni vozili (še) sodita v zapuščino ali ne. Gre torej za predhodno vprašanje pri ugotavljanju obsega zapuščine. Zato je smotrno počakati na pravnomočnost pravde P 65/2017. Glede na njen izid bo nato sodišče lahko z dediči ponovno ugotavljalo, ali so dejstva glede obeh vozil še sporna in takrat, če bo potrebno, ponovno odločalo o morebitnih nadaljnjih napotitvah na pravdo.
izvršba na nepremičnine - omejitev dovoljene izvršbe na nekatera sredstva oziroma predmete
Analogija s premičninami ni možna. Tudi če bi bila možna analogija s 177. členom ZIZ o izvršbi na nepremičnine kmeta, je v drugem odstavku tega člena določena izjema, da se pravilo o izvzetju ne nanaša na izvršbo za uveljavitev denarnih terjatev, zavarovanih s pogodbeno zastavno pravico na nepremičninah (hipoteko) oziroma za poplačilo zemljiškega dolga.
Z izvzetjem nepremičnine bi prišlo pravzaprav do kršitve ustavno zajamčene pravice upnika do poplačila terjatve, ker se je ob sklenitvi notarskega zapisa zanesel, da bo v primeru nevračila kredita lahko realiziral terjatev s prodajo zastavljene nepremičnine.
pogodba o štipendiranju - štipendija za študij v tujini - vsebina pogodbe - pogodbeno materialno pravo - pogodbene obveznosti - kršitev pogodbenih obveznosti - razlaga pogodbenih določil - namen pogodbenih strank - rok za zaključek šolanja - pravočasna izpolnitev - nepravočasni zaključek študija - nekrivdni razlog - doktorska disertacija - dolžnost obveščanja - sprememba stanja - obveznost predložitve pogodbe o zaposlitvi - kršitev notifikacijske dolžnosti - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - ugovor ničnosti pogodbe - ničnost pogodbenega določila - zaposlitev v Republiki Sloveniji
Na prvi pogled neznatna dolžnost obveščanja se izkaže za bistveno pri izvrševanju pogodbenih pravic in obveznosti iz štipendijskega razmerja. Očitno je, da dolžnost obveščanja ni bila namenjena sama sebi, temveč uresničevanju temeljnih pogodbenih določil. Tožnik je svojo temeljno obveznost nesporno izpolnil in je toženki plačal dogovorjeno štipendijo, medtem ko toženka tožnika o zaključku študija in zaposlitvi ni obveščala, niti se po koncu razmerja ni zaposlila v Republiki Sloveniji za štiri leta. Ker svojih obveznosti ni izpolnila, je štipendijo dolžna vrniti.
Toženka ni zatrjevala, da bi bil izpolnjen kateri izmed pogojev iz 9. ali 10. člena pogodbe, tj. glede oprostitve obveznosti oz. odloga izpolnitve. Tudi niso bila, ne zatrjevana ne sporna druga dejstva, ki so sicer v praksi lahko pereča, na primer v kakšnem roku bi morala toženka pričeti z delom in kako je to vplivalo na njeno delovnopravno mobilnost. Glede na nesporno in v času zaključka glavne obravnave nespremenjeno dejansko stanje ne more biti dvoma, da je toženka z opustitvijo obveščanja o zaključku študija in glede zaposlitve ter odhodom na delo v tujino kršila tudi svojo pogodbeno obveznost iz 7. alineje 6. člena pogodbe.
ZIZ člen 15, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/5, 57, 58, 58/3. ZPP člen 337, 337/1.
napačno vročanje - naslov za vročanje - notarski zapis - odstop od pogodbe - vročanje opomina - predčasna zapadlost terjatve - odgovor na ugovor - dogovor strank o vročanju - sprememba naslova dolžnika - obvestilo o spremembi naslova - podatki centralnega registra prebivalstva (CRP) - nedopustne pritožbene novote
Pravi naslov za vročitev opomina s pozivom za plačilo in odstopa od pogodbe dolžniku bi bil zgolj naslov iz kreditne pogodbe, za katerega sta se stranki izrecno dogovorili, ali nov naslov, za katerega bi upnik dokazal, na kakšen način in kdaj mu ga je dejansko sporočil dolžnik. Le s pošiljanjem pošiljk na tak naslov bi upnik izkazal, da je pravilno izpolnil svoje pogodbene obveznosti, kar bi imelo za posledico predčasno zapadlost celotne neplačane terjatve.
postopek v sporu majhne vrednosti - izdaja sodbe brez razpisa naroka - ugovor proti sklepu o izvršbi - obrazloženost ugovora
Večinsko stališče sodne prakse je, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče ali stranke, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo. Tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil edina vloga tožene stranke v tem postopku, zahteve po razpisu naroka ni podala, niti tega ne trdi v pritožbi.
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZST-1 člen 13, 13/1, 14a, 14a/1, 14a/2, 14a/3, 35.
prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
Določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 se ne razteza na procesno situacijo zavrženja prepoznega predloga za oprostitev sodnih taks, zato prepozno vložen predlog za oprostitev plačila sodnih taks ne vpliva na tek roka za njeno plačilo.