izvršilni naslov - dokazovanje zapadlosti - sklep o potrditvi prisilne poravnave - notarski zapis - dokazovanje zapadlosti terjatve
Notarski zapis je v povezavi s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu o potrditvi prisilne poravnave, St ... z dne 24. 4. 2012 (v zvezi s seznamom terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave z dne 20. 4. 2012, ki je sestavni del navedenega sklepa), izvršilni naslov.
spor med dediči - med dediči sporno dejstvo - spor o obsegu zapuščine - napotitev dedičev na pravdo - predhodno vprašanje
Pritožniki pravilno izpostavljajo, da sta bili obe vozili predmet pravnih poslov, ki jih pritožniki že izpodbijajo v pravdi P 65/2017, kjer terjajo njihovo razveljavitev zaradi oporočne in poslovne nesposobnosti zapustnika, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Ob takih ugotovitvah sodišča in podatkih spisa je tudi po presoji pritožbenega sodišča izpodbijana odločitev o napotitvi na pravdo glede obeh vozil preuranjena. Od odločitve o veljavnosti sporazuma, s katerim je zapustnik razpolagal s spornim premoženjem v korist dedinje, bo odvisno, ali sporni vozili (še) sodita v zapuščino ali ne. Gre torej za predhodno vprašanje pri ugotavljanju obsega zapuščine. Zato je smotrno počakati na pravnomočnost pravde P 65/2017. Glede na njen izid bo nato sodišče lahko z dediči ponovno ugotavljalo, ali so dejstva glede obeh vozil še sporna in takrat, če bo potrebno, ponovno odločalo o morebitnih nadaljnjih napotitvah na pravdo.
oprostitev plačila sodne takse - družinski člani - samska oseba - lastni dohodek družine
Zagovornik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je storilec roj. 13. 1. 1992, kar pomeni, da v času vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse sicer še ni dopolnil 26 let in so ga bili starši zaradi rednega šolanja dolžni vzdrževati. Vendar pa je v času odločanja o storilčevem predlogu, to je 15. 5. 2018 storilec že dopolnil 26 let, kar ima za posledico, da ga starši kljub rednemu šolanju niso več dolžni preživljati. Ker je sodišče vezano na dejansko stanje, kot je izkazano v trenutku odločanja, bi moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati dejstvo, da je storilec tekom postopka dopolnil 26 let. Zato zagovornik utemeljeno izpostavlja, da storilčevih staršev glede na določbe drugega odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUJPS) v zvezi s prvim odstavkom istega člena pri ugotavljanju materialnega položaja storilca sodišče ne bi smelo upoštevati, temveč bi moralo obravnavati storilca kot samsko osebo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00013248
EZ-1 člen 270, 270/1. Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote in hladu iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2012) člen 3, 3-18, 34, 34/6, 43.
spor majhne vrednosti - dobava toplotne energije - pogodbeno razmerje - sprememba načina ogrevanja - odklop iz sistema ogrevanja - soglasje - trditveno in dokazno breme - delilnik stroškov za ogrevanje - dejansko stanje - nedopusten pritožbeni razlog
Ker tožeča stranka toplotno energijo dovaja zgolj do skupnega odjemnega mesta, je na podlagi 18. točke 3. člena in šestega odstavka 34. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote in hladu iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana pravilen tudi zaključek sodišče prve stopnje, da je z dnem, ko je tožena stranka postala lastnica posameznih delov v zadevni stavbi, sklenjeno tudi pogodbeno razmerje s tožečo stranko. Glede na to pa so nerelevantne pritožbene trditve, da tožeča stranka ni izkazala, da bi v prostor tožene stranke dobavljala toploto. V trditveni in dokazni sferi tožene stranke je bilo namreč izkazovanje, da je za spremembo priključitve na sistem pridobila soglasje tožeče stranke (prvi odstavek 270. člena EZ-1).
postopek zaradi insolventnosti - vlaganje vloge po pooblaščencu odvetniku - vlaganje vlog v elektronski obliki - pritožba - vložitev pritožbe po pooblaščencu v elektronski obliki - vloga poslana po pošti - zavrženje pritožbe - ustavnost zakonske ureditve - informacijski sistem - elektronsko poslovanje - pozitivna diskriminacija strank, ki jih ne zastopa odvetnik
Večinska sodna praksa je zavzela stališče, da posebna ureditev za vlaganje vlog, vloženih po pooblaščencu, ki je odvetnik, ni protiustavna, ker temelji na informacijskem sistemu za podporo elektronskemu poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti, iz katerega so izključene le tiste stranke postopka, ki jih v postopku ne zastopa odvetnik in so s tem pozitivno diskriminirane.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00014474
SPZ člen 92.. ZDR člen 182.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - navadna škoda - vrnitveni zahtevek - rei vindicatio
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da trditve tožeče stranke v tožbi utemeljujejo le vrnitveni zahtevek po stvarnem pravu (92. člen SPZ), kar naj bi posledično pomenilo, da premoženje tožeče stranke (ki zajema tudi premoženjske pravice) ni zmanjšano in ji zato vtoževana škoda (še) ni nastala. Zahtevek za plačilo denarne vrednosti predmeta ima lahko naravo odškodninskega zahtevka, če tožeča stranka zatrjuje vse elemente odškodninske odgovornosti. Tožeča stranka je zatrjevala, da je toženka odtujila njeno stvar (tj. radiofrekvenčni generator za ablacijo ven), zato je bila prikrajšana v višini njene vrednosti (tj. nakupne vrednosti aparata). Te trditve v zadostni meri utemeljujejo odškodninski zahtevek, in sicer zahtevek za povrnitev premoženjske škode, pri čemer gre za škodo zaradi zmanjšanja premoženja zaradi protipravnega odvzema stvari (navadna škoda).
Tožeča stranka je v postopku dokazala, da je toženka odtujila radiofrekvenčni generator za ablacijo ven oziroma, da zaradi njenega nedopustnega ravnanja sporni aparat ni bil vrnjen tožeči stranki, zaradi česar ji je nastala premoženjska škoda. Ker so izpolnjeni vsi elementi krivdne odškodninske odgovornosti toženke (nedopustno ravnanje toženke, ker zaradi njenega ravnanja aparat ni bil vrnjen tožeči stranki, toženkina krivda v obliki naklepa, vzročna zveza med toženkinim ravnanjem in nastalo škodo ter nastanek škode), je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljen.
Izločitev dokazov in sicer odredbe za opravo hišne preiskave (285. člen ZKP).
Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni bilo dolžno znova presojati obstoja utemeljenih razlogov za sum storitve očitanih kaznivih dejanj, saj je odločalo o predlogu zagovornika za izločitev domnevno nezakonitega dokaza, pri tem pa je bilo zato dolžno preizkusiti le, ali za obrambo sporna odredba za hišno preiskavo sodišča z dne 13. 3. 2018 vsebuje zadostne in konkretne razloge glede obstoja utemeljenih razlogov za sum, da je obdolženi storil očitani kaznivi dejanji.
kršitev pravice do izjave - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - izdaja sodbe brez glavne obravnave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odpoved glavni obravnavi
Sodišče je kršilo tožnikovo pravico do izjave in mu ni dalo možnosti obravnavanja, saj se je pri odločitvi oprlo na trditve prve toženke, glede katerih tožniku možnost odgovora ni bila dana. Hkrati je storilo tudi kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izpodbijano zavrnilno sodbo izdalo brez glavne obravnave v nasprotju z določili ZPP.
ZFPPIPP člen 309, 310, 227. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti točka 6.
skupno premoženje zakoncev - uredba Bruselj I - zavrženje tožbe
Tožbeni zahtevek na ugotovitev solastninske pravice (in izločitvene pravice), izdajo zemljiškoknjižnega dovolila in izročitev v soposest na podlagi skupnega premoženja zakoncev, kar je bistvo spora, je nastal, ko so nastala dejstva, na katera opira terjatev, ne z začetkom pravdnega postopka. Glede na trditve o nakupu nepremičnine leta 2009, je terjatev tožeče stranke nastala pred začetim osebnim stečajem nad toženo stranko in bi lahko tožbo z enakim zahtevkom, edino brez dostavka na ugotovitev izločitvene pravice, vložila pred začetim stečajem ter neodvisno od dejanj stečajnega upravitelja. Samo način uveljavljanja pravice zoper toženo stranko po začetem osebnem stečaju je v skladu z načelom koncentracije iz prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP tak, da je tožeča stranka ne more uveljavljati drugače, kot da terjatev prijavi in po njenem prerekanju stečajnega upravitelja vloži tožbo.
Sodišče je ugotovilo, da je vzrok padca predala na tožnikovo nogo poškodba vodil predala, do katere je prišlo zaradi tožnikove nepravilne, pogoste in neskladne uporabe zapiranja in odpiranja predala "na silo". Trditev o tem, da naj bi se predal odpiral "na silo", tožena stranka ni podala. Gre za eno od možnosti, ki jih je ponudil izvedenec, a ta ni bila v okviru trditvene podlage tožene stranke. Odpiranje predala "na silo" pa je posledica tega, da predal ni izpraven. Vzroke, ki so privedli do tega, da predal ni bil izpraven, pa je izvedenec našel v napaki materiala vodila in utrujenosti materiala (kar dokazujejo napake in poškodbe na sosednjih predalih) ter možnosti, da so vijaki, ki so držali vodila na steni omare, s časom in pogostostjo uporabe popustili. Če bi delodajalec poskrbel, da bi bila omara (predali) izpravna, potem predalov ne bi bilo treba "na silo" odpirati in zapirati.
Ker zavarovanec tožene stranke ni zagotovil brezhibne opreme, je njegovo ravnanje (opustitev) povzročilo, da je zaradi neustrezne opreme pri uporabi le-te ob odpiranju kartotečnega predala ta tožniku padel na nogo in ga poškodoval. Nedopustno ravnanje tožene stranke je v vzročni zvezi z nastalo škodo tožniku.
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZST-1 člen 13, 13/1, 14a, 14a/1, 14a/2, 14a/3, 35.
prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
Določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 se ne razteza na procesno situacijo zavrženja prepoznega predloga za oprostitev sodnih taks, zato prepozno vložen predlog za oprostitev plačila sodnih taks ne vpliva na tek roka za njeno plačilo.
ZIZ člen 15, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/5, 57, 58, 58/3. ZPP člen 337, 337/1.
napačno vročanje - naslov za vročanje - notarski zapis - odstop od pogodbe - vročanje opomina - predčasna zapadlost terjatve - odgovor na ugovor - dogovor strank o vročanju - sprememba naslova dolžnika - obvestilo o spremembi naslova - podatki centralnega registra prebivalstva (CRP) - nedopustne pritožbene novote
Pravi naslov za vročitev opomina s pozivom za plačilo in odstopa od pogodbe dolžniku bi bil zgolj naslov iz kreditne pogodbe, za katerega sta se stranki izrecno dogovorili, ali nov naslov, za katerega bi upnik dokazal, na kakšen način in kdaj mu ga je dejansko sporočil dolžnik. Le s pošiljanjem pošiljk na tak naslov bi upnik izkazal, da je pravilno izpolnil svoje pogodbene obveznosti, kar bi imelo za posledico predčasno zapadlost celotne neplačane terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00013250
ZIZ člen 268, 272. ZPP člen 328.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - začasna določitev stikov - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - težko popravljiva škoda - ogroženost otroka - sklep o začasni odredbi - popravni sklep
Začasna dodelitev otroka enemu ali drugemu od staršev ob nepopolno izvedenem dokaznem postopku (kar je postopku z začasno odredbo imanentno) lahko nedopustno prejudicira končno odločitev o dodelitvi. V situaciji, kot je obravnavana, mora biti sodišče še posebej pozorno, da do tega ne pride.
Odsotnost otrokovih stikov z enim od staršev lahko hitro povzroči odtujitev, to pa nedvomno predstavlja škodo, ki kaj hitro postane zelo težko popravljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00013611
ZOZP člen 7, 15. ZVCP-1 člen 63, 65, 67, 113. OZ člen 131, 154, 154/1. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3/1, 4. ZPP člen 72, 72/2, 282, 282/2.
zavarovalni primer -prometna nesreča - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - civilna odgovornost - škoda, ki jo zavarovanec povzroči tretjim - običajna funkcija vozila - uporaba motornega vozila - parkiranje - ugasnjen motor - zasebno parkirišče - kršitev cestnoprometnih predpisov - prekršek, s katerim je bila povzročena prometna nesreča - krivdna (so)odgovornost oškodovanca (kolesarja) - vinjenost voznika - regres zavarovalnice - trčenje v stoječe vozilo
V sodbah Sodišča EU je bilo izkristalizirano stališče, da mora država članica sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da je civilna odgovornost pri uporabi vozil, ki so običajna na njenem ozemlju, krita z avtomobilskim zavarovanjem.
Direktivo je treba razlagati tako, da pojem "uporaba vozil" ni omejen na prometno situacijo, torej na uporabo na javni površini, ampak ta pojem zajema vsakršno uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila. Gre torej za uporabo vozila kot prevoznega sredstva, vendar tudi v trenutku, ko je le to v nepremičnem stanju parkirano na zasebnem parkirišču.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - zbornica kot stranka
V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Prav tako ne gre za gospodarski spor na podlagi 482., 483. ali 484. člena ZPP.
Pritožnik ne nasprotuje obrazložitvi sodišča prve stopnje, da je utemeljenost tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi odvisna od vprašanja, ali je tožena stranka lastnica sporne nepremičnine, da je torej lastništvo nepremičnine predhodno vprašanje, o katerem že teče postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. V takšni situaciji je odločitev, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje ali ne, v dispoziciji sodišča, ne pa strank (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP).
ZPP člen 108, 108/5, 188, 339, 339/1, 354, 354/1. ZIZ člen 62, 62/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - poziv na dopolnitev tožbe - umik tožbe - soglasje k umiku tožbe - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - zavrženje nedopolnjene tožbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje brez glavne obravnave
Ker se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ), je šteti, da se je toženka spustila v obravnavanje glavne stvari že z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi.
preživnina za otroka - obseg stikov - standard koristi otroka - bistveno spremenjene razmere - preživninske zmožnosti staršev - preživninske potrebe otroka
Višina preživninske obveznosti preživninskega zavezanca je ocena pridobitnih sposobnosti obeh staršev, ki okvirja obseg preživninskih potreb otroka. Večje kot so pridobitne sposobnosti staršev, večje so lahko preživninske potrebe otrok in večja je zato preživninska obveznost staršev. Sodišče prve stopnje je ta trikotnik upoštevalo in ga vrednostno pravilno ocenilo pri določitvi preživninskih potreb otroka. Določitev preživninske obveznosti zavezanca in preživninskih potreb otroka nista matematični operaciji, za kar se zavzema pritožba, ki v ta namen ponuja različne statistične podatke.
izdaja regulacijske začasne odredbe - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - verjeten obstoj terjatve - spremenjene razmere - varovanje otrokove koristi
Upnik je izkazal verjeten obstoj terjatve, da spremenjene razmere in varstvo otrokovih koristi narekujejo spremembo odločitve o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo.
Zaradi zaostanka v razvoju je izrednega pomena, da se otrok čimprej vključi v vrtec in ga redno obiskuje.