odstop od pogodbe - razlogi za odstop od pogodbe - unovčitev bančne garancije
Četudi obvestilo obvešča o poteku (pred)kazenskega postopka, kar naj bi po zatrjevanjih prve toženke utemeljevalo goljufijo, pa obvestilo samo po sebi ne predstavlja novega dejstva, ki bi prvo toženko opravičevalo do odstopa od Pogodbe in unovčitve garancije. Obvestilo o dopolnitvi ovadbe samo po sebi ni dejstvo, ki bi utemeljevalo ugotovitev resne nepravilnosti oziroma goljufije oziroma tega v tem postopku ni bilo mogoče ugotoviti.
Tožeča stranka navaja, da je najemno razmerje, na podlagi katerega je tožena stranka zasedala poslovni prostor, prenehalo in da tožena stranka zdaj zaseda poslovni prostor brez pravne podlage. Ne gre torej za spor v zvezi z najemnim razmerjem, temveč ima zahtevek podlago v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) in sicer v 92. členu (tako imenovani vrnitveni zahtevek). Ker gre za spor o stvarni pravici, je na podlagi drugega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede na vrednost spora in lego nepremičnine pristojno Okrajno sodišče v Piranu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014494
ZKP člen 506, 506/1, 506/2, 506/3, 506/4. KZ-1 člen 61.
postopek za preklic pogojne obsodbe - dosegljivost - posebni pogoj - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - razlogi za neizpolnitev obveznosti - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja - slabo premoženjsko stanje
V postopku za preklic pogojne obsodbe zasliši sodišče obsojenca samo, če je dosegljiv.
vpis služnosti v zemljiško knjigo - stvarna služnost - vpis na podlagi pravnomočne sodbe - opis poteka služnostne poti
V predmetnem primeru je podlaga za vpis pravnomočna sodba odločba. Le ta mora v izreku slediti zahtevam zakona, ko se ugotavlja oz. ustanavlja služnostna pravica, tudi določbi 19. člena ZZK-1, po kateri je potrebno, kadar je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opisati. Zakon ne določa, da mora biti potek služnosti poti določen z navedbo točk razdalj, zakon uporablja pravni standard natančnega opisa, kar se je presojalo že v pravdnem postopku, kjer je tudi odločeno, da je skica sestavni del izreka sodbe. Ker je torej izrek sodbe določil služnost, ter mu je priložena skica služnostne trase, je zemljiškoknjižno sodišče kot izvedbeno sodišče ravnalo pravilno, ko je predlogu ugodilo.
odgovornost zavarovalnice - odškodnina zaradi ravnanja zavarovalnega zastopnika
Po prvem odstavku 546. člena ZZavar-1 zavarovalnica odgovarja za dejanja zavarovalnega zastopnika v skladu z določili OZ. Zavarovalni zastopnik namreč dela v imenu in na račun zavarovalnice (930. člen OZ). Vsa pravna dejanja, ki jih je opravil zavarovalni zastopnik, zato neposredno učinkujejo za zastopano zavarovalnico.
postopek prisilne likvidacije - predlog za začetek postopka prisilne likvidacije - legitimacija za vložitev predloga - začetek likvidacijskega postopka po uradni dolžnosti - razlogi za začetek likvidacijskega postopka - prenehanje družbe - razlogi za prenehanje - smiselna uporaba določb o delniški družbi
Višje sodišče ugotavlja, da "pristojni organ" lahko vloži predlog za prisilno likvidacijo le v 9. alineji prvega odstavka 402. člena ZGD-1 navedenih primerih, ne pa v primeru, na katerem predlagateljica utemeljuje svoj predlog: nedelovanje poslovodstva več kot šest mesecev. Tega zakon ne določa, prav tako višje sodišče ocenjuje, da ni primerna smiselna uporaba zakonskih določb, kot jo ponuja pritožnica.
V skladu z določbo tretjega odstavka 402. člena ZGD-1 v primeru iz 3. alineje prvega odstavka 402. člena ZGD-1 (in 7. alineje 521. člena ZGD-1, ko gre za družbo z omejeno odgovornostjo) lahko vložijo pri sodišču predlog za prisilno likvidacijo družbe upnik (ali delničarji, ki predstavljajo vsaj eno desetino osnovnega kapitala; primerjaj: VSL Cst 121/2018). Namesto napačnega utemeljevanja legitimacije za vložitev predloga za prisilno likvidacijo v primeru nedelovanja poslovodstva s prej opisano "smiselno" uporabo določb ZGD-1, bi pritožnica isti cilj dosegla, če bi zatrjevala (in dokazala), da je upnica (na kar kažejo njene navedbe, da je zatrjevane "kršitve" ugotovila v postopku davčne izvršbe). Na podlagi prej navedenih določb ZGD-1 bi kot upnica lahko predlagala začetek postopka prisilne likvidacije, v primeru, da bi ugotovila, da dolžnik nima dovolj premoženja za poplačilo njene terjatve, pa bi lahko predlagala začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.
Kadar pa vozilo ni zavarovano, tudi odgovornost voznika, ki ga uporablja (ne glede na njegove vedenje o obstoju zavarovanja), ni zavarovana. Če je za nastanek prometne nezgode odgovoren, mora nastalo škodo povrniti. Regres (v tem primeru tožnika) zoper odgovorno osebo ni omejen na posebej določene primere, temveč mora plačano odškodnino povrniti vsak povzročitelj škodnega dogodka.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - obstoj upnikove terjatve - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Ker terjatev temelji na pravnomočni sodni odločbi, ni dopustno razpravljanje o tem, da naj terjatev sploh ne bi obstajala in da dolžnik v njej vsebovanega zneska ne dolguje. Z razlogi o neobstoju terjatve, ki so navedeni v pritožbi, dolžnik v tem postopku ne more uspeti.
Ena od domnev se nanaša na dolgoročno plačilno nesposobnost. Tudi, če bi dolžnik uspel izpodbiti to domnevo, bi še vedno ostala trajnejša nelikvidnost kot ena od oblik insolventnosti.
goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - spravljanje v zmoto
Ker na podlagi dejanskega opisa v izreku izpodbijane sodbe obdolžencu ni mogoče očitati, da je oškodovanca z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravil v zmoto in ga zapeljal, da je ravnal v škodo svojega premoženja, je zaključiti, da iz opisa ne izhajajo znaki kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 in torej dejanje, kot se očita obdolžencu, po zakonu ni kaznivo dejanje.
Sodišče je pravilno odločilo in pojasnilo, da bi morala tožnica predlog za oprostitev plačila sodne takse podati vsaj do izteka roka za plačilo sodne takse, ki ji je bil za obe dolgovani taksi na njen predlog podaljšan za dvanajst oz. deset mesecev.
ZPP člen 108, 108/4. ZST-1 člen 1, 1/1, 1/3. ZD člen 163.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev nepopolnih vlog v pritožbenem postopku
Iz spisa je razvidno, da je bila pritožnica v zvezi s svojim predlogom za taksno oprostitev s sklepom z dne 30. 3. 2018 pozvana k dopolnitvi predloga in obenem poučena o pravnih posledicah, če poziva v odrejenem roku ne bo upoštevala. Pritožnica je ta sklep prejela 4. 4. 2018, zahtevanih podatkov, soglasij in izjav pa vse do izdaje izpodbijanega sklepa ni podala. Sodišče prve stopnje je moralo zato njen predlog kot nepopoln zavreči.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 108, 108/5, 112, 112/10. Sodni red (1995) člen 204, 204/5, 204/6.
pravočasnost dopolnitve vloge - zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge - popis spisa - očiten spregled vloge s strani sodišča - vloga vezana na rok - prepozna vloga - vložitev vloge na nepristojno sodišče - izjema - nevednost vložnika, ki nima pooblaščenca - očitna pomota stranke - revizija - postopek z izrednim pravnim sredstvom - opravljanje pravdnih dejanj v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik
Sodišče prve stopnje je sporni dve toženčevi vlogi očitno spregledalo. Posledično je v izpodbijanem sklepu izostala presoja njune pravočasnosti, glede na dejstvo, da sta bili vlogi poslani nepristojnemu sodišču. Če je bila vloga, ki ni tožba, vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se namreč šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca, ali očitni pomoti vložnika (deseti odstavek 112. člena ZPP).
ZPP člen 140, 142, 142/3, 142/4, 343, 343/2, 366, 366/1.
vročanje - osebna vročitev - nadomestna vročitev - obvestilo o opravljeni vročitvi - rok za prevzem pošiljke - fikcija vročitve
V konkretnem primeru je bil, kot izhaja iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, poskus osebne vročitve pisanja tožniku dne 4. 12. 2017 neuspešen, zato mu je bilo tega dne v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se sodno pisanje nahaja in rok petnajstih dni, v katerem ga mora dvigniti. Ker toženec pisanja ni dvignil, je z iztekom petnajstega dne, to je 19. 12. 2017, na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan, to je 20. 12. 2017, je pričel teči petnajstdnevni pritožbeni rok, ki se je iztekel 3. 1. 2018. Pritožbe, ki jih je toženec vložil 5. 1. 2018 in pritožba vložena 6. 2. 2018, so bile zato prepozne.
Pritožbeno sodišče glede na vsebino obeh pritožb še dodaja, da je glede na način vročanja (nadomestna vročitev) nepomembno, kdaj je tožnik pošiljko dejansko prejel (to je, ali jo je prejel istega dne, kot mu je bila puščena v nabiralniku, ali celo kasneje). Na odločitev tudi ne more vplivati dejstvo, da z možnostjo nadomestne vročitve tožnik ni bil seznanjen že s pravnim poukom. Tak način vročanja je namreč opredeljen v zakonu, stranka pa je s tem načinom vročanja in posledicami seznanjena z obvestilom, puščenim v hišnem predalčniku. Tako obvestilo je tožnik prejel 4. 12. 2017.
plačilo sodne takse za tožbo kot procesna predpostavka - dokazilo o plačilu sodne takse - potrdilo o plačilu sodne takse - vpogled v sodni spis - trditveno in dokazno breme - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
Pritožnik ne izkaže, da je sodno takso poravnal. V pritožbi predlaga vpogled v sodni spis, v katerem pritožbeno sodišče ne najde nobenega dokaza o plačilu sodne takse za vloženo tožbo.
ZPP člen 156, 156/1, 158, 158/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
umik tožbe - povrnitev pravnih stroškov - izpolnitev zahtevka - ugovor pasivne legitimacije - potni stroški pooblaščenca - sedež odvetnika izven kraja sodišča - odsotnost iz pisarne - urnina
Pri presoji, kdo v konkretnem primeru nosi stroške postopka, je odločilno, ali je bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka ali ne, ne pa to, kdaj je toženec opozoril, da v zadevi ni pasivno (stvarno) legitimiran in ali bi to lahko storil že ob vložitvi odgovora na tožbo. Ker s pritožbo ni izpodbijano, da v konkretnem primeru do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je tožniku naloženo, da tožencu povrne nastale stroške, pravilna.
KZ-1-UPB2 člen 251, 251/3.. ZVRK člen 14, 14/5, 14/10.
kaznivo dejanje goljufije ponarejanja listin - volilna kampanja - lažno prikazovanje podatkov - financiranje - pravna oseba zasebnega prava
Pritožba neutemeljeno navaja, da pri obdolžencu ni podan subjektivni element oziroma da bi ta bil podan, če bi se obdolženec natančno zavedal obveznosti in višine obveznosti, ki bi jih moral vpisati v poročilo. Pritožba v zvezi s tem namreč prezre ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženec imel interes, da ne prikaže nakazila družbe A. d. o. o. oziroma lažno prikaže podatke o stanju dolga do družbe E. d. o. o., ker bi takšno lažno prikazovanje podatkov prineslo finančne ugodnosti, saj bi v nasprotnem primeru moral celotni znesek nakazila družbe A. d. o. o. (ki kot pravna oseba zasebnega prava ne bi smela financirati volilne kampanje - 5. odstavek 14. člena ZVRK), v 30 dneh od dneva prejema, nakazati v humanitarne namene (deseti odstavek 14. člena ZVRK). Enako velja za lažno prikazane obveznosti zgolj v znesku 15.635,06 EUR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014983
ZKP-UPB4 člen 372, 372-3, 383, 383/1, 383/1-2. KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-5, 122, 122/1, 191, 191/1, 192, 192/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - lahka telesna poškodba - zanemarjanje mladoletne osebe - zastaranje kazenskega pregona - izločitev dokazov
Neutemeljeno si pritožba prizadeva za izločitev zapisnika Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) z dne 22. 6. 2012, ker ne gre za dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali za dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati, ali dokaz, ki bi bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Obdolženec je na CSD dne 22. 6. 2012 prišel sam po predhodni uskladitvi termina in v okviru storitve socialne pomoči. V razgovoru je predstavil svoje videnje odnosov z oškodovanko. V tej izjavi se tudi ni izjasnil o konkretnih očitkih, ki sedaj izhajajo iz izreka izpodbijane sodbe. Sicer pa iz obrazložitve izpodbijane sodbe niti ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje gradilo krivdorek na vsebini te izjave.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - trajanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - po uradni dolžnosti
Zaradi izteka roka, določenega v četrtem odstavku 502.b člena ZKP je pritožbeno sodišče, ob obravnavi pritožbe zagovornika obdolženega S.H., vložene zoper izpodbijani sklep, s katerim je prvostopno sodišče trajanje začasnega zavarovanja podaljšalo še za šest mesecev in za ta čas obdolženemu S.H. prepovedalo razpolaganje z njegovim premoženjem na način, razviden iz izreka napadenega sklepa, po določbi tretjega odstavka 502.c člena ZKP po uradni dolžnosti odločilo, da se začasno zavarovanje odpravi.
nedovoljena pritožba - vodstvo glavne obravnave - ugovor zoper zapisnik z glavne obravnave - pravočasnost ugovora - udeležba intervenienta - pravica do izjave - dopustitev intervencije - posebna pritožba - pritožba zoper končno odločbo - izločitev sodnika - zavrnitev zahtevka
Stranka lahko svoje pomisleke glede vodenja in izvedbe dokaznega postopka oziroma načina ugotavljanja dejanskega stanja uveljavlja v pritožbi zoper sodbo, ki jo sodišče prve stopnje izda po zaključku glavne obravnave.
ugovor zastaranja (šele) v pritožbi - novela ZPP-E - nedopustna pritožbena novota
ZPP veljaven pred uveljavitvijo novele ZPP-E je dopuščal možnost vložitve materialnopravnega ugovora (kot je v obravnavanem primeru ugovor zastaranja) do konca postopka na prvi stopnji, vendar je toženec ugovor zastaranja podal šele v pritožbenem postopku.