ugovor zastaranja (šele) v pritožbi - novela ZPP-E - nedopustna pritožbena novota
ZPP veljaven pred uveljavitvijo novele ZPP-E je dopuščal možnost vložitve materialnopravnega ugovora (kot je v obravnavanem primeru ugovor zastaranja) do konca postopka na prvi stopnji, vendar je toženec ugovor zastaranja podal šele v pritožbenem postopku.
namestitev v varovani oddelek - pogoji za sprejem - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
Kadar oseba privoli v sprejem na zdravljenje bodisi v psihiatrično bolnišnico, varovani oddelek ali v nadzorovano obravnavo, takrat odločba sodišča ni potrebna
ZDR-1 člen 7, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo odločilna dejstva v zvezi s trpinčenjem. Po oceni izvedenih dokazov je pravilno zaključilo, da je tožena stranka v času od leta 2010 do 2015 trpinčila tožnico s tem, ko jo je leta preselila na odmaknjeno lokacijo, jo odmaknila od dnevnega dogajanja na sedežu uprave tožene stranke, jo izključila iz delovnih procesov, ki jih je pred tem vodila, ji preprečila dostop do informacij, neformalnega strokovnega izobraževanja, ji onemogočila strokovno opravljanje dela v pravni službi, nanjo kričala, jo arbitrarno ocenjevala, ji podala neutemeljeno pisno opozorilo pred odpovedjo, zlorabila institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi v letih 2010 in 2014 ter ji z večkratnimi zahtevami po upokojitvi dala vedeti, da kot starejša delavka ni zaželena. Na podlagi vseh navedenih ravnanj, vključno z nezakonito odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v novembru 2014, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je tožena stranka izvajala trpinčenje nad tožnico.
ZUP v prvem odstavku 113. člena določa, da stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu in podobno) gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V drugem odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno, ali če se v postopku izkaže, da ga je ta povzročila s svojim protipravnim ravnanjem. Če se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroške za njen prihod, izgubo časa in zaslužka).
Sodišče prve stopnje tožnici ni odreklo pravno varstvo iz 23. člena Ustave RS. Zatrjevanega zaključka, da je uveljavljanje ničnosti v primeru prodaje poslovne celote nedopustno, kot to trdi pritožba, sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni napravilo. S sklicevanjem na 88. člen OZ, ki ureja vprašanje delne ničnosti, je le zaključilo, da je potrebno v obravnavanem primeru, ko je bila sklenjena pogodba za prodajo poslovne celote po 343. členu ZFPPIPP, predmet pogodbe obravnavati kot nedeljivo celoto, zaradi česar ni mogoče uveljavljati delne ničnosti oziroma ničnosti posameznih določil Pogodbe.
Pri prodaji je šlo za Pogodbo za prodajo poslovne celote, kjer se oblikuje enotna cena, ki ni odvisna od vrednosti posameznih delov, ki sestavljajo poslovno celoto. Zato po prodaji ni mogoče uveljavljati, da posamezni del poslovne celote ni bil prodan po pravilni vrednosti oziroma pravilni količini, saj je potrebno predmet pogodbe obravnavati kot nedeljivo celoto.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 37.
starostna pokojnina - sporazum o socialnem zavarovanju med republiko slovenijo in bosno in hercegovino
Ppri priznanju tožnikove starostne pokojnine je bila, poleg dobe, dopolnjene v BiH, upoštevana vsa njegova slovenska doba, hkrati pa je bil uporabljen Sporazum o socialnem zavarovanju med ZR Nemčijo in BiH. Zato v njegovem primeru starostne pokojnine ni mogoče preračunati po prvem odstavku 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino na način, da bi v Sloveniji prejemal sorazmerni del pokojnine po slovenskih predpisih za čas zavarovalne dobe, ki jo je dopolnil v Sloveniji.
Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev.
Po dosedanji sodni praksi je delovno sodišče denarne prejemke iz delovnega razmerja delavcem prisodilo tako, da je poleg obveznosti plačila prisojenega zneska naložilo delodajalcu tudi obveznost obračuna in plačila davkov in prispevkov v zvezi s temi zneski. Pri tem je izhajalo tudi iz stališča Ustavnega sodišča RS v zadevi št. U-I-281/09-14 z dne 22. 11. 2011, po katerem prispevek, ki je vezan na delovno razmerje, pomeni določeno (pravno varovano) upravičenje delavca (zavarovanca), da ga bo delodajalec, ki ga je dolžan odvesti, tudi dejansko odvedel oziroma plačal. S pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS je varovano upravičenje zavarovanca, da delodajalec obveznost plačila prispevkov, ki sestavljata celoto, tudi dejansko izvede. Takšno stališče Ustavnega sodišča RS glede prispevkov ne izključuje (pravnega) varstva delavca v zasebnem interesu, ki ima zahtevek za izpolnitev pravice, tj. pravovarstveni zahtevek iz delovnega razmerja.
Glede na stališča, ki jih je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 zavzelo Vrhovno sodišče RS, in ob njegovem poudarku na neustreznost dosedanje sodne prakse, pritožbeno sodišče zaključuje, da v primerih, kot je obravnavani (ko tožnik zahteva izplačilo neto nominalnega zneska odškodnine iz delovnega razmerja in obračun bruto zneska odškodnine na neto vtoževano osnovo ter odvod pripadajočih davkov in prispevkov od bruto zneska odškodnine), sodišče v delovnem sporu ni pristojno za odločanje o tem, ali je tožena stranka kot delodajalec dolžna obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katere osnove jih je dolžna obračunati in plačati. To pa pomeni, da po spremenjeni sodni praksi odločanje o davkih in prispevkih (v takšnih primerih kot se odloča v tem individualnem delovnem sporu) ni več v sodni pristojnosti.
OZ člen 131, 137, 158. ZPP člen 355. ZZZiv člen 11, 11/3.
odgovornost imetnika živali - ugriz psa - odgovornost mladoletnika - zmožnost razsojanja mladoletnika - soprispevek - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - izvedensko mnenje - ogled na kraju samem - dopolnitev dokaznega postopka
Ob starosti 12 let je možno, da je mladoletni kolesar, ki ima opravljen kolesarski izpit, sam v prometu; vendar je treba presojati, ali je bil sposoben razumeti pomen in posledico svojih ravnanj v prometu oziroma ali je razumel pomen cestnoprometnih predpisov. Sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo. Ni namreč presojalo, ali je 12-letni kolesar (tožnik) lahko sokriv za nastali škodni dogodek, ker je vozil v nasprotni smeri po pločniku, po katerem je hodil tudi toženec s psom, in toženec trdi, da se ni imel kam umakniti.
Tožeča stranka s sklicevanjem na predlog za taksno oprostitev in njegove dopolnitve s pritožbo zoper izpodbijani sklep (sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe zaradi neplačila sodne takse) ne more uspeti, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno s sklepom višjega sodišča. Ker dolgovane sodne takse ni plačala, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP postopek pravilno ustavilo in sklep o izvršbi razveljavilo.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013056
ZPP člen 185. ZCes-1 člen 78, 78/5. ZJC člen 68.
motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - restitucijski zahtevek - prepoved bodočih motilnih ravnanj - prepovedni zahtevek - modifikacija tožbenega zahtevka - nesklepčnost tožbenega zahtevka - soglasje za postavitev objektov za oglaševanje - javni interes - državna cesta - protipravno stanje
Dejstvo, da tožeča stranka ne razpolaga s soglasjem direkcije, ki bi ji omogočalo, da ima ob državni cesti postavljene objekte za oglaševanje, se tudi po ugoditvi tožbenemu zahtevku ne bi spremenilo. Sodišče bi ravnalo v nasprotju z ZCes-1 in Ustavo, če bi dopustilo vzpostavitev takšnega protipravnega stanja.
ZUTD člen 3, 3/3, 58, 59, 59/1, 63, 63/1.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4.
brezposelnost - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Glede na jasno stališče Višjega delovnega in socialnega sodišča zavzeto v sklepu opr. št. Psp 216/2016 z dne 22. 9. 2016, v socialnem sporu ni mogoče izpodbijati zakonitosti izredne odpovedi v smislu reintegracijskega in reparacijskega zahtevka do delodajalca, torej niti zakonitosti prenehanja delovnega razmerja. V tem sporu je bistvena ugotovitev, zakaj tožnik najmanj 5 dni zaporedoma ni prišel na delo in ali po lastni volji in krivdi ter neupravičeno in zakaj o razlogih za svojo odsotnost ni obvestil delodajalca oziroma ali je bil to dolžan v konkretnem primeru storiti. Ob teh dejstvih sodba nima razlogov, so pa odločilna za samo odločitev.
gradnja čez mejo nepremičnine - nepravdni postopek - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - določitev nove meje - škoda zaradi gradnje čez mejo nepremičnine - določitev odškodnine - mejaš - aktivna legitimacija
Če sodišče ugotovi gradnjo čez mejo nepremičnine, lahko graditelju naloži, da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje, ali pa določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo med sosednjima nepremičninama. Pri slednji odločitvi upošteva vse okoliščine primera, zlasti upravičene interese udeležencev, vprašanje dobre vere graditelja in obnašanje lastnika nepremičnine, ko je izvedel za gradnjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013847
ZNPosr člen 18, 25. OZ člen 73.
nepremičninsko posredovanje - pogodba o nepremičninskem posredovanju - posredniška pogodba - dolžnost obveščanja - plačilo za posredovanje - plačilo provizije - kršitev pogodbe - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - odstop od pogodbe - pooblastilo za sklepanje pogodb - odobritev zastopanega
Ker je tožeča stranka dokazala, da je spravila toženca v stik s kupcem stanovanja, ta pa je nato sam sklenil kupoprodajno pogodbo s kupcem, tožeče stranke pa ni obvestil o tem, mora plačati dogovorjeno provizijo (18. in 25. člen ZNPosr).
kaznivo dejanje obrekovanja - identično dejansko stanje - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - obseg nepremoženjske škode - denarna odškodnina za duševne bolečine - pravno priznana nepremoženjska škoda - neznatna škoda
Pravdno, civilno sodišče je vezano na kazensko sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Neutemeljena je zato navedba, da bi morala tožnica (posebej) dokazati, da ji je toženec škodo povzročil namenoma, z zaničevalnim namenom.
Ni šlo za bagatelno škodo. Tožnico so besede prizadele, po dogodku je bila odmaknjena, žalostna, nerazpoložena, približno mesec je jemala tablete za pomiritev (spanje), ostali družinski člani so jo spraševali, kaj je temu vzrok, kar je prav tako povzročilo dodatne duševne bolečine, ko je opisano situacijo pojasnjevala otrokoma, možu pa zatrjevala in pojasnjevala, da izrečene besede, pri katerih je bil prisoten, ne držijo.
Intervencijski interes je podan, če ima intervenient pravno korist od tega, da v pravdi zmaga ena od strank. To pomeni, da je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima. Intervencija je torej dopustna le, če je podan intervenientov pravni interes in takrat, kadar je s stranko, ki se ji pridružuje, v takšnem razmerju, da bi odločitev lahko vplivala na intervenientov pravni položaj.
ločitvena pravica - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - mnenje ločitvenega upnika - prenehanje ločitvene pravice
Kadar kupnina v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, mora sodišče pridobiti mnenje ločitvenega upnika za sklep o prodaji. Pravico do podaje takega mnenja oziroma soglasja pa ima le tisti ločitveni upnik, ki je pravočasno prijavil ločitveno pravico in mu je bila priznana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00013690
ZPP člen 318, 318/1. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3. ZFPPIPP člen 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-6, 383, 383/1.
zamudna sodba - odpoved najemnega razmerja - osebni stečaj dolžnika - pravdni stroški po uvedbi stečajnega postopka
Ker pravdni stroški ne predstavljajo terjatve, nastale do začetka stečajnega postopka nad toženko, podlago za poplačilo te terjatve predstavlja določba prvega odstavka 354. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v zvezi s 6. točko drugega odstavka 355. člena in prvega odstavka 383. člena ZFPPIPP.