tožba na ničnost vpisa v sodni register - prekluzija - ničnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža - pravni interes za ugotovitev ničnosti
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pravilno pojasnilo, da lahko neveljavnost vpisa v sodni register sanira le tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register.
Tožnica bi v konkretnem primeru svoje koristi lahko zavarovala le s pravočasno vložitvijo tožbe na ugotovitev ničnost vpisa, vložene pred potekom prekluzivnega roka določenega v tretjem odstavku 41. člena ZSReg. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnica nima več pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek na ničnost pogodbe, saj na podlagi navedene ugotovitve same po sebi nima nobene pravne koristi. Zaradi zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe, ugotovitve ničnosti vpisa v sodni register in vzpostavitve prejšnjega stanja v registru ne more več doseči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOPALIŠČA
VSL00013885
ZPPDUP člen 9, 22, 22/2. ZPP člen 9, 11, 11/1, 359. ZPPDej člen 21, 22, 22/2, 30.
zavrženje tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - prepoved reformacije in peius - poštena uporaba procesnih pravic - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - zloraba procesnih pravic - nepravdni postopek - pokop - soglasje najemnika groba - nadomestitev soglasja - sodna odločba - prekop groba - mirovalna doba
Če najemnik groba soglasja za pokop trupla v grob, katerega najemnik je in za katerega skrbi, ne da, njegove volje sodišče s svojo odločitvijo ne more nadomestiti. V takem primeru določbe ZPPDej ne omogočajo, da bi manjkajoče soglasje nadomestilo sodišče v (ne)pravdnem postopku.
Tožeča stranka s sklicevanjem na predlog za taksno oprostitev in njegove dopolnitve s pritožbo zoper izpodbijani sklep (sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe zaradi neplačila sodne takse) ne more uspeti, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno s sklepom višjega sodišča. Ker dolgovane sodne takse ni plačala, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP postopek pravilno ustavilo in sklep o izvršbi razveljavilo.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013056
ZPP člen 185. ZCes-1 člen 78, 78/5. ZJC člen 68.
motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja - restitucijski zahtevek - prepoved bodočih motilnih ravnanj - prepovedni zahtevek - modifikacija tožbenega zahtevka - nesklepčnost tožbenega zahtevka - soglasje za postavitev objektov za oglaševanje - javni interes - državna cesta - protipravno stanje
Dejstvo, da tožeča stranka ne razpolaga s soglasjem direkcije, ki bi ji omogočalo, da ima ob državni cesti postavljene objekte za oglaševanje, se tudi po ugoditvi tožbenemu zahtevku ne bi spremenilo. Sodišče bi ravnalo v nasprotju z ZCes-1 in Ustavo, če bi dopustilo vzpostavitev takšnega protipravnega stanja.
Intervencijski interes je podan, če ima intervenient pravno korist od tega, da v pravdi zmaga ena od strank. To pomeni, da je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima. Intervencija je torej dopustna le, če je podan intervenientov pravni interes in takrat, kadar je s stranko, ki se ji pridružuje, v takšnem razmerju, da bi odločitev lahko vplivala na intervenientov pravni položaj.
gradnja čez mejo nepremičnine - nepravdni postopek - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - določitev nove meje - škoda zaradi gradnje čez mejo nepremičnine - določitev odškodnine - mejaš - aktivna legitimacija
Če sodišče ugotovi gradnjo čez mejo nepremičnine, lahko graditelju naloži, da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje, ali pa določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo med sosednjima nepremičninama. Pri slednji odločitvi upošteva vse okoliščine primera, zlasti upravičene interese udeležencev, vprašanje dobre vere graditelja in obnašanje lastnika nepremičnine, ko je izvedel za gradnjo.
Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev.
ZUTD člen 3, 3/3, 58, 59, 59/1, 63, 63/1.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4.
brezposelnost - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Glede na jasno stališče Višjega delovnega in socialnega sodišča zavzeto v sklepu opr. št. Psp 216/2016 z dne 22. 9. 2016, v socialnem sporu ni mogoče izpodbijati zakonitosti izredne odpovedi v smislu reintegracijskega in reparacijskega zahtevka do delodajalca, torej niti zakonitosti prenehanja delovnega razmerja. V tem sporu je bistvena ugotovitev, zakaj tožnik najmanj 5 dni zaporedoma ni prišel na delo in ali po lastni volji in krivdi ter neupravičeno in zakaj o razlogih za svojo odsotnost ni obvestil delodajalca oziroma ali je bil to dolžan v konkretnem primeru storiti. Ob teh dejstvih sodba nima razlogov, so pa odločilna za samo odločitev.
stroški pravdnega postopka - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe - razveljavitev predhodno izdane odločbe - prepoved spremembe na slabše
V konkretnem primeru je ustavitev postopka posledica umika tožbe, zato je opiranje na določilo prvega odstavka 154. člena ZPP, ki vsebuje pravilo o povrnitvi stroškov po načelu uspeha v pravdi, materialno pravno zmotno.
Pravilo o povrnitvi stroškov, ko tožeča stranka umakne tožbo, ureja 158. člen ZPP.
Ker je bila predhodna odločitev o stroških razveljavljena, ni nobene podlage za sklicevanje tožnice na prepoved spremembe stroškovne odločitve na slabše.
kaznivo dejanje obrekovanja - identično dejansko stanje - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - obseg nepremoženjske škode - denarna odškodnina za duševne bolečine - pravno priznana nepremoženjska škoda - neznatna škoda
Pravdno, civilno sodišče je vezano na kazensko sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Neutemeljena je zato navedba, da bi morala tožnica (posebej) dokazati, da ji je toženec škodo povzročil namenoma, z zaničevalnim namenom.
Ni šlo za bagatelno škodo. Tožnico so besede prizadele, po dogodku je bila odmaknjena, žalostna, nerazpoložena, približno mesec je jemala tablete za pomiritev (spanje), ostali družinski člani so jo spraševali, kaj je temu vzrok, kar je prav tako povzročilo dodatne duševne bolečine, ko je opisano situacijo pojasnjevala otrokoma, možu pa zatrjevala in pojasnjevala, da izrečene besede, pri katerih je bil prisoten, ne držijo.
ločitvena pravica - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - mnenje ločitvenega upnika - prenehanje ločitvene pravice
Kadar kupnina v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, mora sodišče pridobiti mnenje ločitvenega upnika za sklep o prodaji. Pravico do podaje takega mnenja oziroma soglasja pa ima le tisti ločitveni upnik, ki je pravočasno prijavil ločitveno pravico in mu je bila priznana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013148
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 9, 51, 80, 125, 435.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dokazne ocene - nedovoljen pritožbeni razlog - protispisnost - relativna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje se ni dolžno opredeliti do prav vsakega dokaza, ki ga je izvedlo, pač pa je pravilno navedlo razloge le o tistih dokazih, na katere je oprlo svojo sodbo. Navedeno ne pomeni, da je obrazložitev izpodbijane sodbe pomanjkljiva. S temi očitki tožena stranka pravzaprav izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti.
Protispisnost je napaka tehnične narave, gre za napačen postopek prenosa (napačen prepis oziroma povzemanje), pri katerem se sodišče ne opredeljuje, zlasti ne vrednostno, česa takega pa tožena stranka ne zatrjuje, pač pa trdi, da je sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju s temi dokazi, kar je rezultat sodnikovega sklepanja. To pa ne predstavlja zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, temveč nasprotovanje oceni dokazov oziroma izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, kar je, v sporu majhne vrednosti nedopusten pritožbeni razlog.
ZDR-1 člen 7, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo odločilna dejstva v zvezi s trpinčenjem. Po oceni izvedenih dokazov je pravilno zaključilo, da je tožena stranka v času od leta 2010 do 2015 trpinčila tožnico s tem, ko jo je leta preselila na odmaknjeno lokacijo, jo odmaknila od dnevnega dogajanja na sedežu uprave tožene stranke, jo izključila iz delovnih procesov, ki jih je pred tem vodila, ji preprečila dostop do informacij, neformalnega strokovnega izobraževanja, ji onemogočila strokovno opravljanje dela v pravni službi, nanjo kričala, jo arbitrarno ocenjevala, ji podala neutemeljeno pisno opozorilo pred odpovedjo, zlorabila institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi v letih 2010 in 2014 ter ji z večkratnimi zahtevami po upokojitvi dala vedeti, da kot starejša delavka ni zaželena. Na podlagi vseh navedenih ravnanj, vključno z nezakonito odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v novembru 2014, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je tožena stranka izvajala trpinčenje nad tožnico.
velika tatvina - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - protipravna prilastitev tuje premične stvari - prilastitev - bančna transakcija - vnos pin kode - poskus
V opisu inkriminiranega ravnanja zakonski znak poskusa prilastitve tuje premične stvari ni zadostno konkretiziran. Iz opisa ne izhaja, kaj si je obtoženec poskusil prilastiti, saj transakcija ne pomeni prilastitve, pač pa prenos.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - vrednost premoženja prosilca - vrednost premoženja
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks se lahko ne glede na slab dohodkovni položaj stranke in njenih družinskih članov zavrne že na podlagi vrednosti njihovega premoženja. Če stranka oz. njeni družinski člani s tem premoženjem dejansko ne morejo razpolagati, morajo za to, da se pri ugotavljanju njihovega materialnega položaja ne upošteva, izkazati razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - samostojni podjetnik posameznik - plačevanje prispevkov
Povsem zmotno in zato nesprejemljivo je pritožnikovo vztrajanje, da bi ga bilo potrebno kljub temu, da je bil v zavarovanje vključen kot nosilec s. p. dejavnosti, obravnavati po 3. odstavku 59. člena ZUTD. Z nobeno razlagalno metodo 3. odstavka 59. člena ZUTD ni mogoče interpretirati niti uporabiti drugače, kot je v njej izrecno zapisano. Da je torej mogoče pravico iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti kljub neplačanim prispevkom priznati le delavcem v odvisnem delovnem razmerju, ne pa tudi osebam, ki so bile zavarovane kot samostojni podjetniki in s tem zavezanci, da sami zase obračunajo in plačajo prispevke za vsa obvezna socialna zavarovanja, vključno z zavarovanjem za primer brezposelnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00014953
ZUP člen 7, 7/1.. ZPIZ-2 člen 403.
zavržena tožba - invalidnina - telesna okvara
Pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ne more pridobiti nihče, razen zavarovanca in tudi te pravice lahko praviloma uveljavlja le zavarovanec sam. Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanje se začne na zahtevo zavarovanca, postopek pa je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavitev pravice. Šele, ko je uveden postopek, na strani toženca nastopijo določene obveznosti, med drugim tudi postopanje skladno s prvim odstavkom 7. člena ZUP. V konkretnem primeru tožencu ni mogoče očitati, da ni postopal skladno z določbo 7. člena ZUP, ker tožnika ni opozoril, da mora zahtevo za priznanje pravice do invalidnine vložiti do 1. 1. 2013. Toženec (in njegov izvedenski organ) je pri tožniku ugotavljal obstoj telesne okvare na podlagi zahteve, ki jo je tožnik vložil dne 13. 4. 2015, ker za to pred tem ni imel nobene podlage. Dejstva, da toženec ni že 18. 11. 2011 ugotovil obstoja telesne okvare, ni mogoče pripisati tožencu.
Tožnica revizije ni vložila po odvetniku, prav tako tudi ni zatrjevala oziroma ni priložila dokazila, da bi imela opravljen pravniški državni izpit, zato je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 91. člena ZPP utemeljeno vlogo (revizijo) zavrglo.
ZSSloV člen 53.. ZDR člen 156, 156/1.. ZObr člen 98c.. OZ člen 165, 246, 299, 299/2, 347, 347/1.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti
Glede na to, da je bil tožnikov zadnji dan na misiji 22. 3. 2013, mu je s prvim naslednjim dnem nastala škoda zaradi nemožnosti izrabe pripadajočih dni tedenskega počitka, bi lahko tožnik tožbo za izplačilo odškodnine zaradi neizkoriščenih dni tedenskega počitka vložil 23. 3. 2013. Ker pa je bila tožba vložena 13. 6. 2016 je sodišče prve stopnje ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka za zakonske zamudne obresti tožniku utemeljeno prisodilo te obresti od pripadajočega zneska za obdobje od 13. 6. 2013 dalje (prvi odstavek 347. člena OZ).