gospodarske javne službe - odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja - padec na poledeneli poti
V primeru, ko je urejanje in čiščenje javnih površin dano v koncesijo, je občina kot koncedent v skladu s 53. členom ZGJS odgovorna subsidiarno za škodo, ki jo pri izvajanju koncesionirane gospodarske službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam, če s koncesijsko pogodbo ni dogovorjena drugačna vrsta odgovornosti. Po prepričanju sodišča druge stopnje opustitev čiščenja snega in ledu vzpostavlja odškodninsko odgovornost zavarovanke toženke le, če je bila v okoliščinah konkretnega primera dolžna poskrbeti za čiščenje določene javne površine.
Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu oprlo na določbo 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP in se postavilo na stališče, da je smrt stranke razlog za prekinitev postopka. Postopek, ki je prekinjen zaradi smrti stranke, pa se nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine prevzame ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo (prvi odstavek 208. člena ZPP). Takšno stališče in odločitev sodišča prve stopnje je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilna.
sodni izvedenec - nagrada in stroški za izvedensko delo - ustno zaslišanje izvedenca - prenehanje statusa sodnega izvedenca med sodnim postopkom - izvedenec zaslišan kot priča
Po določbi drugega odstavka 245. člena ZPP se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela, torej ni nujno, da mora biti izvedenec določen izmed sodno zapriseženih izvedencev. Tudi takrat, kadar naloge ni opravil tisti sodni izvedenec, ki je bil imenovan na podlagi 86. člena Zakona o sodiščih, se pri odmeri nagrade uporabi določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012937
ZIKS-1 člen 18, 18/5, 28, 28/1. KZ-1 člen 53, 55, 55/1, 94, 94/2, 211, 211/1. ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1, 407/5. KZ-1A člen 92, 92-5, 94, 94/2.
kazen zapora - zastaranje izvršitve kazni - tek in prekinitev zastaranja - nova obsodba obsojenca, ki je že na prestajanju kazni - nalog za izvršitev zaporne kazni - neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora
"Čakajoča zaporna kazen" iz petega odstavka 18. člena ZIKS-1 ni okoliščina, zaradi katere zastaranje izvršitve kazni zapora ne teče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00013690
ZPP člen 318, 318/1. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3. ZFPPIPP člen 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-6, 383, 383/1.
zamudna sodba - odpoved najemnega razmerja - osebni stečaj dolžnika - pravdni stroški po uvedbi stečajnega postopka
Ker pravdni stroški ne predstavljajo terjatve, nastale do začetka stečajnega postopka nad toženko, podlago za poplačilo te terjatve predstavlja določba prvega odstavka 354. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v zvezi s 6. točko drugega odstavka 355. člena in prvega odstavka 383. člena ZFPPIPP.
zavrženje tožbe - prepozna pritožba zoper upravno odločbo
ZDSS-1 v 75. členu sicer res določa, da sodišče po predhodnem preizkusu zadeve izda sklep, s katerim tožbo zavrže tudi v primeru, če je bila pritožba v predsodnem postopku vložena prepozno. Vendar v okoliščinah konkretnega primera gola jezikovna razlaga in uporaba 75. člena ZDSS-1 ni zadostna niti pravilna. Pritožbeno sodišče je zaradi neenotne sodne prakse pri uporabi 75. člena ZDSS-1 že zavzelo stališče, da je potrebno v primeru, kot je obravnavani presoditi, ali sta upravna akta zakonita, ne pa tožbe zavreči, četudi je stranka redno pravno sredstvo uveljavljala prepozno. Na vprašanje, ali je bila pritožba v predsodnem postopku vložena prepozno ali ne, je mogoče odgovoriti le ob vsebinski presoji upravnih aktov o njenem zavrženju.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 37.
starostna pokojnina - sporazum o socialnem zavarovanju med republiko slovenijo in bosno in hercegovino
Ppri priznanju tožnikove starostne pokojnine je bila, poleg dobe, dopolnjene v BiH, upoštevana vsa njegova slovenska doba, hkrati pa je bil uporabljen Sporazum o socialnem zavarovanju med ZR Nemčijo in BiH. Zato v njegovem primeru starostne pokojnine ni mogoče preračunati po prvem odstavku 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino na način, da bi v Sloveniji prejemal sorazmerni del pokojnine po slovenskih predpisih za čas zavarovalne dobe, ki jo je dopolnil v Sloveniji.
velika tatvina - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - protipravna prilastitev tuje premične stvari - prilastitev - bančna transakcija - vnos pin kode - poskus
V opisu inkriminiranega ravnanja zakonski znak poskusa prilastitve tuje premične stvari ni zadostno konkretiziran. Iz opisa ne izhaja, kaj si je obtoženec poskusil prilastiti, saj transakcija ne pomeni prilastitve, pač pa prenos.
Naknadno vpisana hipoteka predstavlja pravno napako. Dolžnosti prodajalca, ki izvirajo iz pravne napake, če in ko kupec postavi v tej zvezi ustrezne zahtevke, pa ne predstavljajo neizpolnitve pogodbe v smeri prevzetih pogodbenih obveznosti. Za (delno) neizpolnitev pogodbe v primeru vpisane hipoteke bi šlo npr. v situaciji, ko bi bila ob sklenitvi prodajne pogodbe predmetna nepremičnina obremenjena (to bi bilo zavedeno v pogodbi) in bi prodajalec sprejel izrecno pogodbeno zavezo poskrbeti za izbris bremen, pa tega ne bi storil.
V primeru, kot je obravnavani, torej ko stečajni dolžnik v celoti izpolni svojo pogodbeno obveznost, obveznost nasprotne pogodbene stranke pa zapade v plačilo po začetku stečajnega postopka, nasprotna pogodbena stranka ohrani pravico zahtevati razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin v skladu z določili 112. člena OZ. Ob odsotnosti izrecne zakonske podlage, ki bi določala nasprotno, ni namreč videti prav nobenega sprejemljivega argumenta za razlago, da zgolj zaradi uvedbe stečajnega postopka nad eno pogodbeno stranko nasprotna pogodbena stranka izgubi pravico, ki ji gre po splošnih določilih obligacijskega prava.
Zakonska ureditev klavzule "rebus sic stantibus" po oceni pritožbenega sodišča narekuje celovito obravnavo vseh zatrjevanih spremenjenih okoliščin ter njihovo medsebojno povezanost predvsem z vidika vzrokov in posledic, saj je le na tak način mogoče pravilno presoditi, ali je podana situacija, ko je potrebno pogodbo razvezati.
ZUP člen 7, 7/1.. ZUPJS člen 10, 29.. ZZZDR-UPB1 člen 123.. ZSVarPre člen 26, 26/4, 26/5, 26/6, 50.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek
Čeprav tožnik v vlogi za uveljavitev pravic iz javnih sredste kot družinskega člana ni navedel invalidnega sina, rojenega 29. 6. 1989, torej ob vložitvi zahteve ne le polnoletnega, temveč celo starejšega od 26 let, v predsodnem postopku ni bilo nobene potrebe, še manj dolžnosti organa za opozorilo, naj sina navede kot družinskega člana. Tudi če bi ga navedel, ga namreč glede na dopolnjeno starost 26 let, tožnik ni dolžan preživljati in se ga zato po 10. členu ZUPJS ne more šteti za družinskega člana. Pomeni, da v predsodnem upravnem postopku tožnikov sin pravilno in zakonito ni bil upoštevan pri ugotavljanju materialnega položaja družine, temveč sta bila pravilno upoštevana le tožnik in zunajzakonska partnerka.
Tudi če se zunajzakonska partnerka, sicer invalid III. kategorije in vpisana v evidenco brezposelnih oseb, zaradi dejanske nezmožnosti za delo, ne bi štela kot aktivna oseba, to na določitev skupnega seštevka ponderjev za denarno socialno pomoč ne bi vplivalo, saj bi ponder tudi v tem primeru znašal 1,57 (1 za tožnika, ki bi se kot vložnik štel za prvo odraslo osebo, in 0,57 za partnerko kot drugo odraslo osebo), kot je bil določen v predsodnem upravnem postopku. Pri določitvi ponderjev za varstveni dodatek pa bi to lahko šlo celo tožniku v škodo, saj se mu ponder 1,57, če zunajzakoska partnerka ne bi imela statusa aktivne osebe, ne bi mogel povečati za 0,34.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - dedni dogovor - razveljavitev dednega dogovora - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - učinek sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - tožba za razveljavitev sodne poravnave - rok za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave - prekluzivni rok za vložitev tožbe - začetek teka roka za vložitev tožbe - ignorantia iuris nocet - zavrženje tožbe
Po prvem in drugem odstavku 393. člena ZPP se lahko tožba za razveljavitev sodne poravnave (dednega dogovora) vloži v treh mesecih od dneva, ko se je izvedelo za razlog razveljavitve, najkasneje pa v treh letih od dneva, ko je bila sodna poravnava (dedni dogovor) sklenjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00017780
ZPP člen 333. ZASP člen 5. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-f, 119, 119/1, 119/1-a.
izbris znamke iz registra - začasna odredba za prepoved uporabe znaka - avtorsko delo - pomanjkanje individualnosti - pomanjkanje izvirnosti - grafična podoba - slaba vera - dokazna ocena - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - očitek protispisnosti - rok za pritožbo - prekluziven rok
Slaba vera predstavlja subjektivno stanje, namen, ki ni združljiv s sprejetimi standardi poštenega in etičnega ravnanja, preverja pa se z objektivnimi dejstvi in ga je treba ocenjevati od primera do primera, ocena pa se opravi z vidika ''splošnega poznavanja zadevnega gospodarskega področja''. Slaba vera prijavitelja je izkazana, če je ta vedel, da nekdo drug že uporablja znamko za označevanje enakega ali podobnega blaga z namenom posega v položaj drugega brez utemeljenega razloga.
Očitana protispisnost ni podana, ker so razlogi v izpodbijanih točkah povsem jasni in so notranje skladni. Med povzetimi izjavami in bistvom izpovedanega ni razhajanj po smislu, zaradi česar je sodbo mogoče preizkusiti tudi v tem delu in v zvezi s tem ni podana zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Potrebno je poudariti, da ta postopkovna kršitev ni podana, če sodišče te dokaze napačno dokazno tolmači (jim pripiše napačni dokazni pomen), saj gre v tem primeru lahko le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, česar pa višje sodišče v obravnavanem primeru ni ugotovilo. Omenjena kršitev postopka tudi ni podana, če se v utemeljitev svoje ugotovitve sodišče na dokaz sploh ne sklicuje ali če je določeno dejstvo ugotovilo drugače, kot izhaja iz listine oziroma izpovedbe priče, saj gre v tem primeru za dokazno oceno, ne pa protispisnost.
pritožba - obvezne sestavine pritožbe - podpis pritožbe - podpis pritožnika - podpis pooblaščenca - odvetnik kot pooblaščenec - dopis - nepodpisana pritožba - nepopolna pritožba - zavrženje pritožbe - postopek s pritožbo - skladnost zakona z ustavo - odločba Ustavnega sodišča - opozorilo stranki v pravnem pouku
Pooblaščenka tožene stranke je pritožbo oddala na svojem dopisnem papirju, na katerem se nahaja navedba pooblaščenkinega imena in njeni kontaktni podatki, v spisu pa je tudi pooblastilo stranke pooblaščenki, ki je podpisano, tako s strani stranke kot odvetnice.
Podpis pritožnika se mora, ne glede na to, ali gre za stranko, ki se zastopa sama, ali za njenega pooblaščenca, nahajati na pritožbi.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - samostojni podjetnik posameznik - plačevanje prispevkov
Povsem zmotno in zato nesprejemljivo je pritožnikovo vztrajanje, da bi ga bilo potrebno kljub temu, da je bil v zavarovanje vključen kot nosilec s. p. dejavnosti, obravnavati po 3. odstavku 59. člena ZUTD. Z nobeno razlagalno metodo 3. odstavka 59. člena ZUTD ni mogoče interpretirati niti uporabiti drugače, kot je v njej izrecno zapisano. Da je torej mogoče pravico iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti kljub neplačanim prispevkom priznati le delavcem v odvisnem delovnem razmerju, ne pa tudi osebam, ki so bile zavarovane kot samostojni podjetniki in s tem zavezanci, da sami zase obračunajo in plačajo prispevke za vsa obvezna socialna zavarovanja, vključno z zavarovanjem za primer brezposelnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00013552
OZ člen 131, 131/1, 132, 174, 179.
zavarovanje splošne civilne odgovornosti - pogodbeno zavarovanje odgovornosti - zavarovalna polica - krivdna odškodninska odgovornost - vzrok padca - padec z lestve - poškodba pri padcu z lestve - delo na naslonski lestvi - poškodba ledveno križne hrbtenice - prijava škode zavarovalnici - razhajanje v izjavah prič - premoženjska in nepremoženjska škoda
Čeprav je šlo za lestev brez napak, ki je imela širšo spodnjo prečko ter se je vedelo, kako oz. kje je prislonjena, lahko tisti, ki na njej stoji, zaradi trka vanjo izgubi ravnotežje in pade. Življenjsko je, da je tožnik zaradi nepričakovanega udarca v lestev izgubil ravnotežje, padel in se poškodoval.
ZD člen 2, 33, 138, 208, 210, 212. ZZZDR člen 12, 51. OZ člen 618.
spor o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - delni sklep o dedovanju - izločitev gospodinjskih predmetov - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - predmet dedovanja - avtorske pravice - dedna izjava - nepreklicnost dedne izjave - pravica uporabe groba - najemno razmerje
V primeru 33. člena ZD gre za izločitev predmetov po sili zakona, zato je trditveno in dokazno breme praviloma na tistem, ki meni, da ni podlage za izločanje.
Sodna praksa in pravna teorija stojita na stališču, da je zapuščinski postopek enoten in samostojen. Namen zapuščinskega postopka je, da se ugotovi, kaj tvori zapuščino in kdo so njegovi dediči. Zato zapuščine ni moč razdeliti z delnim sklepom o dedovanju, ker je po 210. členu ZD sodišče vedno dolžno prekiniti postopek in stranke napotiti na pravdo, če obstaja spor, ali določeno premoženje sodi v zapuščino. Iz tega razumljivo sledi, da je treba razčistiti vsa sporna vprašanja, ki se nanašajo na dedovanje, in je šele nato mogoče izdati sklep o dedovanju.
Predmet dedovanja so lahko tudi pravice zapustnika iz najemne pogodbe za grob.
pritožba proti sklepu o zavrženju pritožbe - nedovoljena pritožba - pravica do pravnega sredstva - pravica do dvostopenjskega sodnega varstva
Ustavno sodišče RS je že večkrat potrdilo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu URS več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje) ne zagotavlja.
odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi smrti bližnjega - višina denarne odškodnine - medsebojna čustvena navezanost
Ni nujno, pa vendar načeloma velja, da izguba mladoletnega otroka upravičuje višjo odškodnino od izgube (že) odraslega potomca. Obratno sorazmerje v izhodišču velja tudi glede starosti oškodovanca (starša); starejši kot je, nižja je odškodnina. Za duševne bolečine zaradi smrti otroka v mlajših srednjih letih sodna praksa priznava odškodnino med 15 in 18 povprečnimi neto mesečnimi plačami.
Po oceni pritožbenega sodišča bi sicer zunajobravnavni senat, glede na dejstvo, da je odločal o ugovoru zoper obtožnico, moral sprejeto odločitev opreti oziroma utemeljiti z določbo drugega odstavka 277. člena ZKP, saj lahko po določilih 352. člena ZKP zavrže obtožnico le sodeči senat med glavno obravnavo oziroma po njej. V taki oziroma obravnavani procesni situaciji je zato za presojo dovoljenosti pritožbe in upravičencev do pritožbe zoper odločbo zunajobravnavnega senata potrebno uporabiti določbo 283. člena ZKP in ne splošno določbo 399. člena ZKP glede pritožbe zoper sklep.
Prvi odstavek 283. člena ZKP določa, da se zoper odločbo senata iz 277. člena tega zakona lahko pritožita tožilec in oškodovanec. Obdolženec torej ni naveden med upravičenci do pritožbe, ker praviloma nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper tak sklep. Le povsem izjemoma bi lahko obdolženec imel pravni interes, da s pritožbo doseže drugačno, zanj še ugodnejšo odločitev, npr. ustavitev kazenskega postopka, namesto zavrženja obtožnega akta.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00013910
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 160. ZKP člen 167, 167/1, 168, 168/3, 169, 169/7.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljiva obdolžitev - preiskava - utemeljen sum - zahteva za preiskavo - umik pritožbe - zavrženje pritožbe - opis kaznivega dejanja - pravna opredelitev - zagovor - dokazna ocena
Pri odločanju o zahtevi za preiskavo sodišče ni vezano na pravno opredelitev kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime, ki jo v zahtevi poda zasebni tožilec.
Kriterij predhodnosti utemeljenega suma, ki se zahteva za uvedbo preiskave, ne pomeni, da mora upravičeni tožilec že v tej procesni fazi dokazno podprto izpodbiti zagovor obdolženke.