OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00013096
ZIZ člen 272. OZ člen 256.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba - izročilna pogodba - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - verjeten izkaz nevarnosti - objektivna nevarnost - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve zadostuje že zgolj obstoj nevarnosti, ne glede na to, ali ta izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo je povzročilo. Za zavarovanje nedenarne terjatve torej ni potreben pogoj subjektivne nevarnostni oziroma dolžnikovega ogrožanja izvršbe z razpolaganjem s svojim premoženjem. Zadošča izkaz obstoja objektivne nevarnosti.
Tožnica v pritožbi pravilno opozarja, da je verjetno, da je nekdo, ki je s sklenitvijo posla v škodo upnikov že pripomogel k oškodovanju tožnice, sposoben to storiti še enkrat in da prepoved odtujitve nepremičnin v korist tožničine dolžnice (prve toženke) za takšno ravnanje ne more predstavljati resne ovire glede na to, da gre za pravico prve toženke, ki se ji lahko kadarkoli odpove oziroma predlaga njen izbris iz zemljiške knjige.
začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - varovanje koristi otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je do stopnje verjetnosti izkazano, da je materino zavedanje pomena reda v življenju otroka, predvsem glede prehranjevanja, spanja in obiskovanja vrtca okrnjeno. Skupaj z ugotovitvami iz mnenja CSD sledi verjeten zaključek, da njeno psihofizično stanje ni stabilno do te mere, da bi lahko zagotavljala primerno življenjsko okolje dečku in da je v tej fazi postopka na ravni verjetnosti izkazano nekontrolirano vedenje matere, nezmožnost presoje realnosti in obremenjevanje otroka s svojimi stiskami, kar vsekakor predstavlja okoliščine, ki terjajo od sodišča, da dečka hitro, z namenom varovanja njegove največje koristi, začasno dodeli v varstvo in vzgojo očetu.
Dejstvo, da je predlagatelj s svojim predlogom za delitev solastnega premoženja nazadnje propadel, je lahko le eden od razlogov, ki vplivajo na stroškovno odločitev, nikakor pa ne edini. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati vse okoliščine primera, tudi ravnanje prvega nasprotnega udeleženca.
Po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za očitek predlagatelju, da je stroške prvega nasprotnega udeleženca povzročil po svoji krivdi ali da so ti stroški nastali po naključju na njegovi strani.
izvršilni stroški - stroški ugovora - neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi - več sredstev izvršbe - ustavitev izvršbe na nepremičnino - delni umik predloga za izvršbo - realizacija izvršbe
Glede na stanje stvari v času odločanja pritožbenega sodišče je torej mogoče vztrajanje pri pritožbi pripisati stroškovnim posledicam dovoljene izvršbe. Sodišče prve stopnje je odločitev o dolžnikovih stroških ugovornega postopka utemeljilo z razlogom, da je dolžnikov ugovor zavrnilo, upniku pa ni mogoče očitati, da bi dolžniku stroške ugovornega postopka povzročil neutemeljeno. Tudi po presoji pritožbenega sodišča dolžnikovih stroškov ugovora (velja pa tudi za pritožbo) glede na vse zgoraj pojasnjeno in ob upoštevanju določbe šestega odstavka 38. člena ZIZ ni mogoče naložiti v plačilo upniku. Na tem mestu višje sodišče še enkrat poudarja, da je bila izvršba na nepremičnine ustavljena (končno je celo upnik v tem delu umaknil predlog za izvršbo), izvršba pa je bila realizirana. Torej tudi če bi sodišče prve stopnje ugovoru glede nepremičnin ugodilo, bi morala biti stroškovna odločitev ista. Morebitna ugoditev ugovoru le glede enega sredstva izvršba bi namreč za dolžnika predstavljala le navidezen uspeh, kar je višje sodišče zgoraj obširno pojasnilo. Zato je tudi odločitev, da dolžnik sam krije stroške ugovornega postopka, materialnopravno pravilna.
izpolnitev obveznosti - komu se izpolnjuje - neposredno plačilo naročnika podizvajalcu - sodba presenečenja - opredelitev sodišča do vseh tožbenih trditev
Bistvo tega spora ni uporaba 271. člena OZ, kot napačno meni pritožba, ampak gre za to, da tožena stranka ni pravilno izpolnila svoje obveznosti (280. člen OZ), zato je svojemu sopogodbeniku še naprej ostala zavezana za izpolnitev v vtoževani višini. V pogodbi med pravdnima strankama je bilo namreč dogovorjeno, da bo tožena plačila izvajala neposredno podizvajalcem, če bodo za to izpolnjeni pogoji. V takem primeru preneha obveznost tožene stranke do tožeče (prvi odstavek 280. člena OZ v delu, v katerem določa, da je upravičenec do izpolnitve tudi tretji, če tako določa zakon ali pogodba). Eden od teh pogojev je tudi, da bo podizvajalec predložil s strani izvajalca potrjen račun (da je terjatev podizvajalca do izvajalca pripoznana). Takega računa pa v predmetni zadevi ni bilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00013910
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 160. ZKP člen 167, 167/1, 168, 168/3, 169, 169/7.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljiva obdolžitev - preiskava - utemeljen sum - zahteva za preiskavo - umik pritožbe - zavrženje pritožbe - opis kaznivega dejanja - pravna opredelitev - zagovor - dokazna ocena
Pri odločanju o zahtevi za preiskavo sodišče ni vezano na pravno opredelitev kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime, ki jo v zahtevi poda zasebni tožilec.
Kriterij predhodnosti utemeljenega suma, ki se zahteva za uvedbo preiskave, ne pomeni, da mora upravičeni tožilec že v tej procesni fazi dokazno podprto izpodbiti zagovor obdolženke.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 105a, 105a/1, 212.
olajšave pri plačilu sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - smiselna uporaba določb ZPP - trditveno in dokazno breme - predpostavke za oprostitev plačila sodnih taks - ogrožanje dejavnosti - odlog plačila sodne takse - unovčenje premoženja - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - nedovoljene pritožbene novote - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - pravica do pravnega sredstva
Stranka, ki želi olajšavo pri plačilu sodne takse, nosi trditveno in dokazno breme, da je njeno likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje takšno, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti. Zato mora stranka, v kolikor razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Brez pravočasnih in konkretnih navedb o nezmožnosti unovčitve premoženja stranke, njen predlog za oprostitev plačila sodne takse ne more biti uspešen.
Stranko je mogoče plačila sodnih taks oprostiti le ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev, pri čemer je trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja teh pogojev na stranki oziroma predlagatelju, če pa ta trditvenemu in dokaznemu bremenu glede izpolnjevanja teh pogojev ne zadosti, zahtevano plačilo sodne takse ne pomeni nesorazmernega oteževanja in kršitve pravice do pravnega sredstva.
ZPP člen 141, 141/1, 142, 142/3, 142/4. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2016) člen 12.
zamudna sodba - opustitev vložitve odgovora na tožbo - osebno vročanje - vročanje tožbe - vročilnica kot javna listina - obvestilo o poskusu vročitve - domneva o resničnosti vsebine javne listine - zakonska fikcija vročitve - neuporaben hišni predalčnik - predčasen odstop od najemne pogodbe - vlaganja najemnika v nepremičnino
Glede na prejeto obvestilo bi torej toženka ob razumni skrbnosti in odsotnosti sodne pošiljke po izteku petnajstdnevnega roka morala preveriti, kje je sodno pisanje, in poskrbeti za njegov prevzem. Na pravilnost vročitve, ki je opravljena skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP s potekom petnajstdnevnega roka za prevzem pošiljke na pošti, vračilo pošiljke sodišču, ki je vročitev odredilo, ne vpliva.
ZFPPIPP člen 407, 407/1, 408, 408/1, 409, 409/1, 410, 410/1.
postopek osebnega stečaja - sklep o odpustu obveznosti - izrek sklepa - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - nedovoljena pritožba - pojasnjevalna dolžnost sodišča - laična pritožba - pravni interes za pritožbo
Pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izrek in obrazložitev pisnega sklepa, če v izreku sklepa ni vsebovana nobena odločitev sodišča. Brez ugotovitve premoženja, ki še spada v stečajno maso, in ki bo predmet razdelitve po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, zapis v izreku sklepa, da se terjatve upnikov lahko plačajo iz premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso v skladu s 410. členom ZFPPIPP, ne predstavlja odločitve sodišča. Zato dolžnica z navedbami v pritožbi, kaj po njenem stališču ne spada v stečajno maso, ne more pri pritožbenem sodišču doseči odločitve o obsegu stečajne mase iz katere bodo lahko upniki poplačani po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.
Iz navedb dolžnice v ugovoru je razbrati, da je dolžnica nezadovoljna z informacijami, ki jih ima o poteku postopka, iz odgovora upraviteljice pa, da dolžnica ne pozna instituta odpusta obveznosti. V takem primeru mora sodišče laični dolžnici posvetiti posebno pozornost pojasnjevanja, saj ima v postopku, v katerem sodišče odloča o unovčenju premoženja dolžnice in o razdelitvi stečajne mase upnikom dolžnice, dolžnica pravico vedeti, kaj še spada v stečajno maso po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti in v kakšni višini so upnikom stečajne dolžnice (glede na poplačilo njihovih terjatev iz unovčenega premoženja stečajne dolžnice) odpuščene obveznosti, oziroma za koliko upraviteljica predvideva, da bodo še poplačane terjatve upnikov iz premoženja stečajne dolžnice, ki do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti spada v stečajno maso, a še ni bilo unovčeno, če za tako premoženje stečajna upraviteljica ve. Navedene informacije bo morala upraviteljica navesti v rednem poročilu, zaenkrat pa jih še ni. Zato na podlagi podatkov v spisu pritožbeno sodišče dolžnici ne more podati odgovorov na vsa njena vprašanja, dolžno pa ji jih bo glede na vsebino ugovora podati sodišče prve stopnje na podlagi poročila stečajne upraviteljice.
ZS člen 114, 114/1, 114/2, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-50. ZUODNO člen 2, 2-146. ZPP člen 25, 25/1.
izrek o nepristojnosti sodišča po uradni dolžnosti - odstop zadeve drugemu sodišču - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč - sodni okraj - katastrska občina
Na podlagi tretjega odstavka 114. člena ZS je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker vlada na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 114. člena ZS ni sprejela uredbe, ki bi določila, katere katastrske občine spadajo v območje posameznega okrajnega sodišča, se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve tega zakona (prvi odstavek 24. člena ZS-H).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013531
ZKP člen 339, 339/1. KZ-1 člen 62, 62/2.
dopustnost pritožbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - posebni pogoj - plačilo preživnine
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe. Navedeni razlogi in stališča tudi v obravnavanem primeru po oceni pritožbenega sodišča glede na dejstvo, da je bila z izpodbijano odločitvijo prekršena pravica ml. oškodovanke oziroma njene zakonite zastopnice, dajejo utemeljeno podlago za sklep, da je pritožba pooblaščenca dovoljena. Utemeljujejo pritožbene navedbe, da je odločitev sodišča prve stopnje vsaj preuranjena. V ponovljenem postopku bo zato moralo v zvezi z zagovorom obsojenca o nezmožnosti izpolnitve posebnega pogoja izvesti dokaze, ki bi takšno izpovedbo obsojenega morebiti lahko potrdili, sicer pa sprejeti drugačno odločitev.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - kršitev dostojanstva - enotna odškodnina - enotna odškodnina zaradi kršitve dostojanstva - odškodnina za strah - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina zaradi okrnitve svobode
OZ v 181. členu obravnava posledice protipravnih ravnanj kot posebno obliko nepremoženjske škode, za katero predvideva prisojo enotne odškodnine. Denarna odškodnina za druge oblike nepremoženjske škode na podlagi 179. člena OZ pa se lahko prisodi (posebej), če se te škode pojavijo v posebej izraziti obliki.
POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00013054
ZZK-1 člen 234, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica v pričakovanju - veriga pravnih poslov, ki izkazujejo prenos - izpolnjevanje pogojev za vpis - učinkovanje ex tunc - izbrisna tožba - pravočasnost navedb in dokazov - prekluzija - nevpisana lastninska pravica - prisilna hipoteka - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je namenjen sodnemu konstitutiranju razpolaganega stvarnopravnega posla, ki je bil nekoč že veljavno sklenjen, stranke pa z listino o tem poslu ne razpolagajo več. Glede na sam smisel in naravo vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek prvega sodišča o ex tunc učinkovanju sklepa o vzpostavitvi listine. Vzpostavljajo se namreč listine, ki so v preteklosti že obstajale, vendar so uničene oziroma izgubljene. Zato je zmotno razlogovanje pritožbe o nedopustnosti enačenja vzpostavitve listine z njenim dejanskim obstojem v preteklosti. Takšno razlogovanje nasprotuje duhu določbe 234. člena ZZK-1, ki ureja vzpostavitev zemljiškoknjižne listine. Tako je pravilen zaključek prvega sodišča, da je tožnik na dan pridobitve toženčevih prisilnih hipotek imel lastninsko pravico v pričakovanju, saj kljub zemljiškoknjižnemu postopku za vzpostavitev listine – odločitev sodišča je učinkovala ex tunc – ni potreboval nobene konstitutivne izjave volje zemljiškoknjižnega lastnika.
Lastninska pravica nevpisanega pravnoposlovnega pridobitelja nepremičnine ima prednost pred zastavno pravico upnika, ki je pridobljena v postopku izvršbe ali zavarovanja.
Ni utemeljenega razloga, da določba prvega odstavka 243. člena ZZK-1 ne bi urejala tudi spornih vknjižb, ki temeljijo na odločbi državnega organa. Tretji odstavek 243. člena ZZK-1 je uporabljiv v primerih, ko je tudi tožnik sodeloval v postopku izdaje odločbe, ki je bila podlaga za sporno vknjižbo. Določba se nanaša le na osebo, na katero se raztezajo subjektivne meje pravnomočnosti odločbe, ki je podlaga za sporno vknjižbo. Ker tožnik ni bil stranka izvršilnih postopkov oziroma postopkov zavarovanja, določilo 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1 za obravnavani primer ni uporabljivo. Marveč je glede na opisane okoliščine treba uporabiti določbo prvega odstavka 243. člena ZZK-1.
Okoliščina, da gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov, ki ima za posledico tudi posebni plačni režim, ne vpliva na posebno razumevanje pravice do tedenskega počitka, sploh pa ne na način, da pripadniki že v osnovi te pravice ne misijah ne bi imeli. Enako pravice do tedenskega počitka oziroma upravičenja do plačila odškodnine v primeru, da ta pravica ni zagotovljena ne izključuje zagotovitev misijskega dopusta oziroma odsotnosti v trajanju 96 ur.
Začetek postopka predhodnega vprašanja pred Sodiščem EU s strani nižjih sodišč je fakultativne narave. V predmetni zadevi pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropske unije.
sporna višina terjatve - dokazovanje z izvedencem - pisno izvedensko mnenje - pripombe strank na izvedensko mnenje - ustno zaslišanje izvedenca - opustitev zaslišanja izvedenca - pravica do izjave o dokazu - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe - določitev drugega izvedenca
Čeprav je toženec podal več pripomb na izvedensko mnenje ter izrecno zahteval, naj ga izvedenec podrobneje obrazloži in ustrezno korigira, sodišče izvedenca ni povabilo na narok. Toženca je s tem prikrajšalo za pravico do obravnavanja, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pojasnilo sodišča v izpodbijani sodbi, da stranki nista predlagali novega izvedenca, ni sprejemljivo. Dokazovanje z drugim izvedencem pride po tretjem odstavku 254. člena ZPP na vrsto šele takrat, ko pomanjkljivosti mnenja ali dvoma o njegovi pravilnosti ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013046
OZ člen 336, 336/1, 779, 779/1. ZPP člen 8, 215.
vrnjeno premoženje - dogovor o nagradi - dogovor o delitvi zapuščine - skrbnik vrnjenega premoženja - procesni pobot - dokazna ocena - dokazno breme - trditveno in dokazno breme - pravilo o dokaznem bremenu - ocena verodostojnosti priče - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - pomanjkljiva dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je na podlagi presoje izvedenih dokazov zaključilo, da toženec svojih trditev o dogovoru, da se nagrada poračunava takrat, ko bo vrnjeno vso premoženje, ni dokazal, zaradi česar je glede vprašanja zapadlosti sledilo toženkinim trditvam. Zakaj tak „avtomatizem“ sledeč ugotovitvi, da toženec svojemu dokaznemu bremenu ni zadostil, ni na mestu, je Vrhovno sodišče RS pojasnilo v 19. točki obrazložitve sklepa z dne 15. 3. 2018. Prav tako je v tem istem okviru poudarilo, da je bilo tudi na tožnici dokazno breme glede vsebine dogovora, kot ga je zatrjevala, kakor tudi, da bi moralo zato sodišče na podlagi dokazanosti ugotoviti dejstvo, da je bilo dogovorjeno sprotno plačilo nagrade (ne pa da je takšen zaključek naredilo na podlagi ugotovitve, da toženec svojih trditev ni izkazal). Ker tega sodišče prve stopnje v okviru svoje odločbe na omenjeni način ni ugotavljalo (oziroma presojalo tožničinih trditev), je že to dejstvo narekovalo njeno razveljavitev v izpodbijanem delu.
ZVEtL-1 člen 3, 43, 49. ZNP člen 8, 37. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - predhodna vprašanja - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - uporaba določb nepravdnega postopka - načelo ekonomičnosti - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - razlogi za prekinitev postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča se v skladu z določbo 49. člena ZVEtL-1 za obravnavanje predhodnih vprašanj ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, kar pomeni, da sodišče v vsakem primeru tako kot pravdno sodišče po načelu ekonomičnosti, upoštevajoč smotrnost in učinkovitost reševanja predhodnega vprašanja ali prekinitve postopka v okviru procesnega vodstva, samo oceni in odloči, ali bo predhodno vprašanje rešilo samo ali bo postopek prekinilo in počakalo na rešitev prejudicialnega vprašanja v drugem (matičnem) postopku. Da lahko sodišče prekine postopek do pravnomočne odločitve v vzporedno tekoči zadevi, mora najprej ugotoviti, ali odločitev v tisti zadevi predstavlja predhodno vprašanje za zadevo, ki jo obravnava.
Izpodbijana odločitev, kolikor se nanaša na parceli št. 250/96 in 250/97, in razlogi zanjo so pravilni. Odločitev o ugotovitvi skupnega pripadajočega zemljišča po navedenih parcelah je nedvomno odvisna od odločitve o ugotovitvi individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi P. 17, L., po istih parcelah. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bo namreč meja individualnega pripadajočega zemljišča vsaj delno istočasno tudi meja skupnega pripadajočega zemljišča. Velja sicer tudi obratno, kot pravilno opozarja predlagatelj v pritožbi, vendar pa je ob dejstvu, da so skupna pripadajoča zemljišča izjema, smotrneje počakati, da se ugotovi individualno pripadajoče zemljišče po določenih nepremičninah, ter šele nato odločiti o skupnem pripadajočem zemljišču po istih nepremičninah, kot pa obratno.
Zgoraj pojasnjeno pa ne velja glede parcele št. 250/99. Ta nepremičnina je namreč, kot pravilno opozarja predlagatelj, predmet zgolj tega nepravdnega postopka in ne tudi nepravdnega postopka III N 185/2012. Sodišče prve stopnje tako dejansko ni navedlo razlogov za odločitev o prekinitvi postopka glede parcele št. 250/99, s čimer je v tej zvezi podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1.
omejitev teka obresti - ne ultra alterum tantrum - načelo formalne legalitete - časovne meje pravnomočnosti
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za omejitev teka zakonskih zamudnih obresti za čas po 1. 1. 2002, saj je v izvršilnem naslovu določno naložena obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti od 1. 1. 1998 do 31. 12. 2006 in od 1. 1. 2007 dalje, torej je izrecno naloženo plačilo zakonskih zamudnih obresti tudi po 1. 1. 2002.
Pritožbi ni mogoče odreči pravilnosti tudi, ko opozarja na nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih, to je tistih, ki so bila podlaga za presojo sodišča prve stopnje o obdolženčevi zmožnosti plačila preživnine za oba otroka v času, ko je prejemal dohodke.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/1, 56/1-3, 56/8, 64, 64/2, 66, 66/1, 67, 67/3.
splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini - ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja
Ker ni izkazano, da bi imel obdolženec kot tujec v Republiki Sloveniji običajno prebivališče in ker od pridobitve njegovega vozniškega dovoljenja Republike Bosne in Hercegovine 30. 6. 2017 še ni minil rok enega leta, v katerem sme tujec z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ tuje države, in ob vzajemnosti (med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino je takšna vzajemnost vzpostavljena) voziti v Republiki Sloveniji tista motorna vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v tujini, obdolženec ni kršil prvega odstavka 66. člena ZVoz-1.