KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013531
ZKP člen 339, 339/1. KZ-1 člen 62, 62/2.
dopustnost pritožbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - posebni pogoj - plačilo preživnine
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe. Navedeni razlogi in stališča tudi v obravnavanem primeru po oceni pritožbenega sodišča glede na dejstvo, da je bila z izpodbijano odločitvijo prekršena pravica ml. oškodovanke oziroma njene zakonite zastopnice, dajejo utemeljeno podlago za sklep, da je pritožba pooblaščenca dovoljena. Utemeljujejo pritožbene navedbe, da je odločitev sodišča prve stopnje vsaj preuranjena. V ponovljenem postopku bo zato moralo v zvezi z zagovorom obsojenca o nezmožnosti izpolnitve posebnega pogoja izvesti dokaze, ki bi takšno izpovedbo obsojenega morebiti lahko potrdili, sicer pa sprejeti drugačno odločitev.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - kršitev dostojanstva - enotna odškodnina - enotna odškodnina zaradi kršitve dostojanstva - odškodnina za strah - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina zaradi okrnitve svobode
OZ v 181. členu obravnava posledice protipravnih ravnanj kot posebno obliko nepremoženjske škode, za katero predvideva prisojo enotne odškodnine. Denarna odškodnina za druge oblike nepremoženjske škode na podlagi 179. člena OZ pa se lahko prisodi (posebej), če se te škode pojavijo v posebej izraziti obliki.
pritožba proti sklepu o zavrženju pritožbe - nedovoljena pritožba - pravica do pravnega sredstva - pravica do dvostopenjskega sodnega varstva
Ustavno sodišče RS je že večkrat potrdilo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu URS več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje) ne zagotavlja.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00014330
ZIZ člen 107, 107/1, 107/3, 114, 120, 120/1, 120/3, 123. OZ člen 131. SPZ člen 180. ZFPPIPP člen 19, 279, 279/1.
rubež in prenos terjatve v izterjavo - rubež terjatve - sklep o rubežu terjatve - prenos terjatve v izterjavo - aktivna procesna legitimacija - zastavna pravica na terjatvi - ločitvena pravica - vrstni red poplačila upnikov - prenehanje obveznosti - odškodninska odgovornost - nedopustno ravnanje - vzročna zveza - pravnomočen sklep o izvršbi
V prvem odstavku 107. člena ZIZ povsem jasno določa, da je dolžnikovemu dolžniku prepovedano poravnati terjatev dolžniku (ne pa, da jo sme veljavno izpolniti le zastavnemu upniku, kar je kasneje in drugače za primer zastavne pravice uredil 180. člen SPZ). Pri rubežu terjatve gre v njenem bistvu za “prisilno“ cesijo, ne za “prisilno“ zastavno pravico. Določba tretjega odstavka 107. člena ZIZ ima svoj pomen v tem, da določa trenutek pridobitve upnikove ločitvene pravice, s tem pa vrstni red posameznega upnika, ne pa v tem, da bi drugače kot prvi odstavek 107. člena ZIZ določala posledice rubeža denarne terjatve.
Ne glede na to bi lahko tožena stranka za izpolnitev odškodninsko odgovarjala, če bi bile za to izpolnjene predpostavke iz 131. člena OZ. Pri presoji utemeljenosti zahtevka na odškodninski podlagi je treba izhajati iz vsebine sklepov, s katerima je prišlo do rubeža terjatve in prenosa v izterjavo. Toženi stranki je bilo s sklepom o rubežu (povsem v skladu s prvim odstavkom 107. člena ZIZ) prepovedano, da poravna terjatev dolžnici, družbi A. Če bi tožena stranka prostovoljno poravnala terjatev družbi A., bi njeno ravnanje nasprotovalo prepovedi iz sodne odločbe in bi bilo zato protipravno. Tožena stranka pa ni ravnala v nasprotju z ZIZ oziroma sklepom o rubežu, njena izpolnitev ni bila prostovoljna, ampak prisilna. Podlago je imela v sklepu o izvršbi in odredbi sodišča, po katerih je ravnala in morala ravnati banka kot dolžničina dolžnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013053
ZZZDR člen 12, 51, 51/2. SPZ člen 48. ZPP člen 13, 13/2, 285, 337, 337/1.
premoženjska razmerja med zunajzakonskimi partnerji - pravna podlaga tožbenega zahtevka - neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj v nepremičnino - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vlaganje v nepremičnino tretjega - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - delež izvenzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju - izplačilo deleža pred delitvijo skupnega premoženja - predhodno vprašanje - odpravljiva nesklepčnost tožbe - dopolnitev izvedenskega mnenja - predujem za izvedensko mnenje - nedovoljene pritožbene novote - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
V sporu, ko eden od izvenzakonskih partnerjev zahteva povračilo vlaganj v tujo nepremičnino in terjatev v višini povečanja vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj, ki predstavljajo skupno premoženje bivših zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev, tožniku, ki se sklicuje na svoje prikrajšanje (48. člen SPZ), s tožbenim zahtevkom ni potrebno zajeti tudi bivše izvenzakonske partnerke, saj sta bila le toženca tista, ki sta bila obogatena na račun vlaganj (tako kot tudi v konkretnem primeru). Ima pa tožnik pravico do povračila samo tistega dela sporne terjatve, ki ustreza njegovemu deležu na skupnem premoženju. O tem pa je mogoče odločiti (le) kot o predhodnem vprašanju.
Izdelava pisnega mnenja, njegove dopolnitve zaradi pripomb strank, kot tudi zaslišanje izvedenca, je enoten dokaz, zato mora plačilo dopolnitve izvedenskega mnenja bremeniti tisto stranko, ki je predlagala dokazovanje z izvedencem. Vendar dopolnitev iz razloga, kot sta ga navajala toženca, ni bila potrebna.
ZPP člen 141, 141/1, 142, 142/3, 142/4. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2016) člen 12.
zamudna sodba - opustitev vložitve odgovora na tožbo - osebno vročanje - vročanje tožbe - vročilnica kot javna listina - obvestilo o poskusu vročitve - domneva o resničnosti vsebine javne listine - zakonska fikcija vročitve - neuporaben hišni predalčnik - predčasen odstop od najemne pogodbe - vlaganja najemnika v nepremičnino
Glede na prejeto obvestilo bi torej toženka ob razumni skrbnosti in odsotnosti sodne pošiljke po izteku petnajstdnevnega roka morala preveriti, kje je sodno pisanje, in poskrbeti za njegov prevzem. Na pravilnost vročitve, ki je opravljena skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP s potekom petnajstdnevnega roka za prevzem pošiljke na pošti, vračilo pošiljke sodišču, ki je vročitev odredilo, ne vpliva.
Upnica v pritožbi trdi, da gre v primeru vseh sklepov, ki se nanašajo na njene predloge za oprostitev plačila sodne takse, za isti postopek St 000/2015, ter da bi bilo povsem nelogično, da bi upnica znotraj istega postopka (St 000/2015), v katerem je že bila oproščena plačila sodne takse, nato morala biti znova oproščena plačila sodne takse za drugo procesno dejanje. Vendar pri tem spregleda, da je bila z zgoraj navedenima sklepoma z dne 22. 6. 2017 in 21. 9. 2017 oproščena plačila sodne takse le za dva konkretna pritožbena postopka, in sicer za postopek s pritožbo zoper sklep St 000/2015 z dne 24. 4. 2017 in za postopek s pritožbo zoper sklep St 000/2015 z dne 4. 7. 2017, in ne za plačilo vseh sodnih taks, ki bi jih bila dolžna plačati v tem stečajnem postopku.
ZDR-1 člen 100, 100/1, 100/1-1.. KZ-1 člen 38, 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - pomoč pri kaznivem dejanju
Detektivi so ugotovili, da je v sporni noči več neznanih delavcev toženke odneslo več plastičnih posod z gorivom v tožnikov osebni avtomobil. Tožnik pa je nato zjutraj odpeljal svoje vozilo pred garažo in vanjo iz vozila ročno odnesel več plastičnih posod z gorivom. Izvedeni listinski dokazi in izpovedbe prič tvorijo trdo in logično povezavo ter se med seboj dopolnjujejo tako, da je mogoč zaključek, da so očitki v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi v celoti utemeljeni, in sicer da je tožnik z ugotovljenimi ravnanji storil kršitev po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja pomoči pri tatvini po 204. členu v zvezi z 38. členom KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013804
KZ-1 člen 115, 115/1, 116, 116-4, 135, 135/1. ZKP člen 18, 18/1, 39, 39/1, 39/1-6, 327, 359, 359/1, 359/1-1, 372, 372-1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
konkretizacija zakonskih znakov - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev pravice do nepristranskega sodišča - nepristranskost izvedenca - obrazložitev izvedenskega mnenja - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - nedovoljen dokaz - privilegij zoper samoobtožbo - posebne kvalifikatorne okoliščine - umor iz nizkotnih nagibov - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - prostovoljni odstop - odmera kazni obsojencu - kaznivo dejanje grožnje
Zagovornik utemeljeno navaja, da dejanje, ki je predmet krivdoreka pod točko 2, nima zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, ker grožnja obdolženca ni bila uperjena zoper oškodovanko ali njej bližnjo osebo oziroma, ker to v opisu ni navedeno. Da so izpolnjeni zakonski znaki tega kaznivega dejanja ne zadošča, da se je oškodovanka čutila ogroženo. Z grožnjo mora storilec ogroziti njo ali njej bližnje osebe, kar pa v opisu kaznivega dejanja ni zatrjevano. Dejanje, katerega zakonski znaki v izreku sodbe niso v celoti konkretizirani, pa ni kaznivo dejanje. Zagovornik zato pravilno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje prekršilo kazenski zakon v vprašanju, ali je dejanje iz točke 2 prvostopnega krivdoreka kaznivo dejanje (1. točka 372. člena ZKP).
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00014827
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Predlog kot je podan, da se toženi stranki prepove sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu direktor prodaje oziroma vodja prodaje ni primeren, saj tožnik ne more z začasno odredbo zahtevati prepoved sklenitve delovnega razmerja toženi stranki na določenih delovnih mestih, razen s tožnikom, do konca predmetnega sodnega postopka. V primeru, da bo tožnik glede redne odpovedi iz krivdnih razlogov uspel, pa bo tožena stranka dolžna izvršiti pravnomočno sodno odločbo in v kolikor navedene odločitve ne bo realizirala, bo tožnik lahko svojo terjatev uveljavljal v postopku izvršbe.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - neprofitna najemnina za stanovanje - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe - neplačilo najemnine in stroškov - rok za plačilo obveznosti - zamuda s plačilom najemnine - težak socialni položaj najemnika - izjemne okoliščine, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe - subvencioniranje plačila neprofitne najemnine - postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine - rok za uveljavitev - zakonski pogoj - neizpolnitev pogojev
Lastnik lahko najemno pogodbo (iz krivdnih razlogov) odpove ne le v primeru, ko najemnik najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, ne plača, ampak tudi če jih ne plača v za to predvidenih rokih.
Najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in osebe, ki poleg njega uporabljajo stanovanje in katerih ni mogel predvideti oziroma nanje ni mogel in ne more vplivati (smrt v družini, izguba zaposlitve, težja bolezen, elementarne nesreče in podobno), ni zmogel poravnati najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine v celoti ter je najkasneje v 30 dneh po nastanku okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvestil lastnika stanovanja.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK00012939
ZPP člen 339, 339/2, 458, 458/1. ZPrCP člen 56, 56/1, 56/1-2.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
ZPrCP v 2. točki prvega odstavka 56. člena nalaga vozniku, ki se vključuje v cestni promet ali prednostno cesto, da pusti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje, pri prečkanju prometnega pasu pa vozila, katerih smer vožnje seka tudi, če se vključuje z nekategorizirane ceste v prometno javni cesti. Enako velja za primer, ko se vključuje v promet na cesti s parkirnega prostora, pločnika ali druge površine, ki ni cesta. Ta določba se uporablja za primere, ko se voznik vključuje v promet na cesti iz neke prometne površine, ki ni cesta. V konkretnem primeru pa gre v naravi za stičišče oz. križišče (le formalno kategorizirane z nekategorizirano cesto) enakovrednih cest, kjer se odvija promet brez omejitev ali prepovedi, zato je treba uporabiti „desno pravilo“.
prikrajšanje pri plači - plačilo za dejansko opravljeno delo - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - povečan obseg dela
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi vseh izvedenih dokazov lahko ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, za izvedbo dokazov po prvem odstavku 34. člena ZDSS-1 ni bilo podlage.
Povečanje obsega dela, ob okoliščini, da se vsebina tožnikovega dela ni spremenila, ne utemeljuje njegovega prikrajšanja iz naslova plačila po dejansko opravljenem delu.
Dejstvo, da je predlagatelj s svojim predlogom za delitev solastnega premoženja nazadnje propadel, je lahko le eden od razlogov, ki vplivajo na stroškovno odločitev, nikakor pa ne edini. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati vse okoliščine primera, tudi ravnanje prvega nasprotnega udeleženca.
Po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za očitek predlagatelju, da je stroške prvega nasprotnega udeleženca povzročil po svoji krivdi ali da so ti stroški nastali po naključju na njegovi strani.
začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - varovanje koristi otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je do stopnje verjetnosti izkazano, da je materino zavedanje pomena reda v življenju otroka, predvsem glede prehranjevanja, spanja in obiskovanja vrtca okrnjeno. Skupaj z ugotovitvami iz mnenja CSD sledi verjeten zaključek, da njeno psihofizično stanje ni stabilno do te mere, da bi lahko zagotavljala primerno življenjsko okolje dečku in da je v tej fazi postopka na ravni verjetnosti izkazano nekontrolirano vedenje matere, nezmožnost presoje realnosti in obremenjevanje otroka s svojimi stiskami, kar vsekakor predstavlja okoliščine, ki terjajo od sodišča, da dečka hitro, z namenom varovanja njegove največje koristi, začasno dodeli v varstvo in vzgojo očetu.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013675
KZ-1 člen 86, 86/11.
način izvršitve kazni zapora - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin, da se obsojeni na dopis oziroma poziv sodišča z dne 19. 2. 2018 v zvezi z navedbami izvajalske organizacije sploh ni odzval, da se v zvezi z nadaljevanjem izvrševanja sodbe tudi ni zglasil pri Centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD), čeprav ga je sodišče v citiranem dopisu opozorilo na posledice opustitve takega ravnanja, posledično sprejelo pravilno odločitev, da se obsojencu izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela. Utemeljeno in pravilno je poudarilo, da vzrok neizpolnitve nalog ni v objektivnih okoliščinah, ki bi obsojencu onemogočale opravljanje tega dela, temveč je vzrok neizpolnitve v njegovem družbeno nesprejemljivem in povsem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic. Kljub dani možnosti s strani sodišča, da se s CSD dogovori glede možnosti nadaljnjega opravljanja dela v splošno korist pri drugi izvajalski organizaciji, obsojenec te ni izkoristil, za kar tudi ni navedel nobenega razloga, kot še utemeljeno poudarja sodišče prve stopnje. Neodzivnost in ignorantski odnos obsojenega do privilegija, ki mu ga je z izrečeno sodbo omogočilo sodišče prve stopnje, da se torej izrečena kazen zapora nadomesti z delom v splošno korist, zato po oceni pritožbenega sodišča ne omogočata in ne dopuščata nobenega podaljševanja izvršitve kazni na ta način.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013279
ZKP člen 129a, 129a/2.
alternativni način izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - zakonski rok - prepozen predlog - izvršitev odločb
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je v dani situaciji, ko obsojenec kazni zapora še ni začel prestajati, za presojo pravočasnosti njegovega predloga za alternativni način izvršitve zaporne kazni z zaporom ob koncu tedna, relevantna določba drugega odstavka 129.a člena ZKP, v skladu s katero je tak predlog dopustno vložiti v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe.
Pritožbene navedbe obsojenega, da je pogodbo o zaposlitvi sklenil dne 15. 1. 2018 in pred tem prošnje za vikend zapor ni mogel vložiti, ker ni izpolnjeval zakonskih pogojev glede zaposlitve, na pravilno odločitev sodišča prve stopnje ne morejo imeti relevantnega vpliva.
Izpodbijana sodba predstavlja sodbo presenečenja, ker tožniku, kljub jasnim in veljavnim pogodbenim določilom, ne dopušča možnosti predčasne izterjave posojila.
spor o pristojnosti - odvetnik kot pravdna stranka - razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo
V obravnavanem primeru gre za pravdo med tožečo stranko kot odvetnikom iz opravljanja njegove odvetniške dejavnosti in toženo stranko kot samostojnim podjetnikom posameznikom. Odvetnik nima statusa podjetnika. Če svojega poklica ne opravlja v odvetniški družbi, ga opravlja kot zasebnik, kot tak pa ni oseba, za katero se v postopku uporabljajo pravila o gospodarskih sporih.
Kot izhaja iz poročil izvršitelja z dne 12. 5. 2017 v spisu, je njegov pomočnik 11. 5. 2017 med 16.20 in 16.35 uro poskusil opraviti rubež na sedežu prvega dolžnika v C. in ugotovil, da je na naslovu neznan. Glede na dovoljeno izvršbo zoper solidarna dolžnika, je pomočnik izvršitelja utemeljeno poskusil opraviti rubež na naslovu drugega dolžnika. Za to ni potreboval upnikovega predloga za opravo ponovnega rubeža, kot je zmotno razlogovalo sodišče prve stopnje, saj ni šlo za ponovni rubež, ampak za prvi rubež pri drugem dolžniku, predlog pa je bil zajet v dovolitvi izvršbe. Neracionalno bi bilo, če bi za tisti dan zaključil z opravo izvršilnih dejanj in čakal na navodila upnika kje naj opravi rubež pri prvem dolžniku (II. točka izreka sklepa).
V tem primeru gre za opravo dveh rubežev, ki sta se opravljala na različnih krajih za dva različna dolžnika. Zato so bili stroški dveh poskusov rubežev potrebni za izvršbo.