odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi smrti bližnjega - višina denarne odškodnine - medsebojna čustvena navezanost
Ni nujno, pa vendar načeloma velja, da izguba mladoletnega otroka upravičuje višjo odškodnino od izgube (že) odraslega potomca. Obratno sorazmerje v izhodišču velja tudi glede starosti oškodovanca (starša); starejši kot je, nižja je odškodnina. Za duševne bolečine zaradi smrti otroka v mlajših srednjih letih sodna praksa priznava odškodnino med 15 in 18 povprečnimi neto mesečnimi plačami.
sporna višina terjatve - dokazovanje z izvedencem - pisno izvedensko mnenje - pripombe strank na izvedensko mnenje - ustno zaslišanje izvedenca - opustitev zaslišanja izvedenca - pravica do izjave o dokazu - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe - določitev drugega izvedenca
Čeprav je toženec podal več pripomb na izvedensko mnenje ter izrecno zahteval, naj ga izvedenec podrobneje obrazloži in ustrezno korigira, sodišče izvedenca ni povabilo na narok. Toženca je s tem prikrajšalo za pravico do obravnavanja, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pojasnilo sodišča v izpodbijani sodbi, da stranki nista predlagali novega izvedenca, ni sprejemljivo. Dokazovanje z drugim izvedencem pride po tretjem odstavku 254. člena ZPP na vrsto šele takrat, ko pomanjkljivosti mnenja ali dvoma o njegovi pravilnosti ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca.
omejitev teka obresti - ne ultra alterum tantrum - načelo formalne legalitete - časovne meje pravnomočnosti
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za omejitev teka zakonskih zamudnih obresti za čas po 1. 1. 2002, saj je v izvršilnem naslovu določno naložena obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti od 1. 1. 1998 do 31. 12. 2006 in od 1. 1. 2007 dalje, torej je izrecno naloženo plačilo zakonskih zamudnih obresti tudi po 1. 1. 2002.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - veljaven pravni naslov - sodna poravnava - nelegalna gradnja - gradbeno dovoljenje - nedovoljena črna gradnja - upravnopravna zadeva - civilnopravna zadeva - inšpekcijski nadzor - gradbena inšpekcija - ustavitev gradnje - prepoved gradnje
Zaradi zatrjevane nedovoljene gradnje oziroma gradnje v nasprotju z gradbenim dovoljenjem predlagatelju ni mogoče odreči postopka vzpostavitve etažne lastnine.
Civilnopravno in upravnopravno razmerje učinkujeta ločeno glede na subjekte tega razmerja ter praviloma med seboj neodvisno.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013283
ZVEtL-1 člen 4, 4/2, 57. SPZ člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - udeležba stranke v postopku - določitev solastniških deležev na skupnih delih stavbe - zaklonišče
Ne gre za javno zaklonišče, zato se lastninska pravica ne vpiše v korist občine, ampak se vpiše skupna lastnina na zaklonišču kot posebnem skupnem delu v korist vsakokratnih lastnikov stavb. To pa ni v nasprotju z načelom pravičnosti iz razlogov neenakomerne stroškovne obremenitve. Lastninska pravica ne predstavlja zgolj gole pravice imeti nepremičnino v posesti, z njo razpolagati in jo upravljati, ampak prinaša tudi določene obveznosti in bremena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00013910
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 160. ZKP člen 167, 167/1, 168, 168/3, 169, 169/7.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljiva obdolžitev - preiskava - utemeljen sum - zahteva za preiskavo - umik pritožbe - zavrženje pritožbe - opis kaznivega dejanja - pravna opredelitev - zagovor - dokazna ocena
Pri odločanju o zahtevi za preiskavo sodišče ni vezano na pravno opredelitev kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime, ki jo v zahtevi poda zasebni tožilec.
Kriterij predhodnosti utemeljenega suma, ki se zahteva za uvedbo preiskave, ne pomeni, da mora upravičeni tožilec že v tej procesni fazi dokazno podprto izpodbiti zagovor obdolženke.
prekinitev postopka - vzorčni postopek - nadaljevanje postopka
To, da je tožena stranka po izdaji izpodbijanega sklepa predlagala prekinitev postopka iz razloga vložene revizije zoper pravnomočno odločitev v vzorčnem postopku, na presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nima nobenega vpliva.
Izpodbijana sodba predstavlja sodbo presenečenja, ker tožniku, kljub jasnim in veljavnim pogodbenim določilom, ne dopušča možnosti predčasne izterjave posojila.
ZDR-1 člen 100, 100/1, 100/1-1.. KZ-1 člen 38, 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - pomoč pri kaznivem dejanju
Detektivi so ugotovili, da je v sporni noči več neznanih delavcev toženke odneslo več plastičnih posod z gorivom v tožnikov osebni avtomobil. Tožnik pa je nato zjutraj odpeljal svoje vozilo pred garažo in vanjo iz vozila ročno odnesel več plastičnih posod z gorivom. Izvedeni listinski dokazi in izpovedbe prič tvorijo trdo in logično povezavo ter se med seboj dopolnjujejo tako, da je mogoč zaključek, da so očitki v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi v celoti utemeljeni, in sicer da je tožnik z ugotovljenimi ravnanji storil kršitev po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja pomoči pri tatvini po 204. členu v zvezi z 38. členom KZ-1.
prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - pobotni ugovor
Šele na naroku je tožena stranka prvič postavila trditev, da naj tožeča stranka zaračunanih del ne bi izvedla, takrat je tudi postavila pobotni ugovor. Ker pred tem to vprašanje ni bilo sporno, so za sklepčnost zahtevka zadoščale navedbe tožeče stranke, da naj bi "za toženo opravila storitev barvanja okvirjev motorjev v obsegu in na način, ki izhaja iz računov, ki so sestavni del trditvene podlage". Obseg trditev, ki so potrebne za ugoditev zahtevku, je namreč odvisen tudi od nasprotne stranke. Sodišče prve stopnje je zato pravilno na naroku tožeči stranki dodelilo rok, da se o novih navedbah tožene stranke opredeli in navedbe v tretji pripravljalni vlogi zato niso prepozne in očitana kršitev postopka ni podana.
Okoliščina, da gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov, ki ima za posledico tudi posebni plačni režim, ne vpliva na posebno razumevanje pravice do tedenskega počitka, sploh pa ne na način, da pripadniki že v osnovi te pravice ne misijah ne bi imeli. Enako pravice do tedenskega počitka oziroma upravičenja do plačila odškodnine v primeru, da ta pravica ni zagotovljena ne izključuje zagotovitev misijskega dopusta oziroma odsotnosti v trajanju 96 ur.
Začetek postopka predhodnega vprašanja pred Sodiščem EU s strani nižjih sodišč je fakultativne narave. V predmetni zadevi pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropske unije.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - stiki pod nadzorstvom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Stik pod nadzorom CSD je možen in dopusten, kadar ima nadzor CSD nek smisel oziroma cilj. Mati si je uredila prebivališče in spoštuje pravnomočne odločitve sodišča, zato stiki pod nadzorom CSD niso več potrebni. Glede na to, da se je mati preselila v I. in ker starša zaenkrat še nista sposobna skleniti dogovora o stikih, je o novi ureditvi stikov odločilo sodišče.
ZFPPIPP člen 407, 407/1, 408, 408/1, 409, 409/1, 410, 410/1.
postopek osebnega stečaja - sklep o odpustu obveznosti - izrek sklepa - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - nedovoljena pritožba - pojasnjevalna dolžnost sodišča - laična pritožba - pravni interes za pritožbo
Pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izrek in obrazložitev pisnega sklepa, če v izreku sklepa ni vsebovana nobena odločitev sodišča. Brez ugotovitve premoženja, ki še spada v stečajno maso, in ki bo predmet razdelitve po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, zapis v izreku sklepa, da se terjatve upnikov lahko plačajo iz premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso v skladu s 410. členom ZFPPIPP, ne predstavlja odločitve sodišča. Zato dolžnica z navedbami v pritožbi, kaj po njenem stališču ne spada v stečajno maso, ne more pri pritožbenem sodišču doseči odločitve o obsegu stečajne mase iz katere bodo lahko upniki poplačani po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.
Iz navedb dolžnice v ugovoru je razbrati, da je dolžnica nezadovoljna z informacijami, ki jih ima o poteku postopka, iz odgovora upraviteljice pa, da dolžnica ne pozna instituta odpusta obveznosti. V takem primeru mora sodišče laični dolžnici posvetiti posebno pozornost pojasnjevanja, saj ima v postopku, v katerem sodišče odloča o unovčenju premoženja dolžnice in o razdelitvi stečajne mase upnikom dolžnice, dolžnica pravico vedeti, kaj še spada v stečajno maso po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti in v kakšni višini so upnikom stečajne dolžnice (glede na poplačilo njihovih terjatev iz unovčenega premoženja stečajne dolžnice) odpuščene obveznosti, oziroma za koliko upraviteljica predvideva, da bodo še poplačane terjatve upnikov iz premoženja stečajne dolžnice, ki do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti spada v stečajno maso, a še ni bilo unovčeno, če za tako premoženje stečajna upraviteljica ve. Navedene informacije bo morala upraviteljica navesti v rednem poročilu, zaenkrat pa jih še ni. Zato na podlagi podatkov v spisu pritožbeno sodišče dolžnici ne more podati odgovorov na vsa njena vprašanja, dolžno pa ji jih bo glede na vsebino ugovora podati sodišče prve stopnje na podlagi poročila stečajne upraviteljice.
Po oceni pritožbenega sodišča bi sicer zunajobravnavni senat, glede na dejstvo, da je odločal o ugovoru zoper obtožnico, moral sprejeto odločitev opreti oziroma utemeljiti z določbo drugega odstavka 277. člena ZKP, saj lahko po določilih 352. člena ZKP zavrže obtožnico le sodeči senat med glavno obravnavo oziroma po njej. V taki oziroma obravnavani procesni situaciji je zato za presojo dovoljenosti pritožbe in upravičencev do pritožbe zoper odločbo zunajobravnavnega senata potrebno uporabiti določbo 283. člena ZKP in ne splošno določbo 399. člena ZKP glede pritožbe zoper sklep.
Prvi odstavek 283. člena ZKP določa, da se zoper odločbo senata iz 277. člena tega zakona lahko pritožita tožilec in oškodovanec. Obdolženec torej ni naveden med upravičenci do pritožbe, ker praviloma nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper tak sklep. Le povsem izjemoma bi lahko obdolženec imel pravni interes, da s pritožbo doseže drugačno, zanj še ugodnejšo odločitev, npr. ustavitev kazenskega postopka, namesto zavrženja obtožnega akta.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00014330
ZIZ člen 107, 107/1, 107/3, 114, 120, 120/1, 120/3, 123. OZ člen 131. SPZ člen 180. ZFPPIPP člen 19, 279, 279/1.
rubež in prenos terjatve v izterjavo - rubež terjatve - sklep o rubežu terjatve - prenos terjatve v izterjavo - aktivna procesna legitimacija - zastavna pravica na terjatvi - ločitvena pravica - vrstni red poplačila upnikov - prenehanje obveznosti - odškodninska odgovornost - nedopustno ravnanje - vzročna zveza - pravnomočen sklep o izvršbi
V prvem odstavku 107. člena ZIZ povsem jasno določa, da je dolžnikovemu dolžniku prepovedano poravnati terjatev dolžniku (ne pa, da jo sme veljavno izpolniti le zastavnemu upniku, kar je kasneje in drugače za primer zastavne pravice uredil 180. člen SPZ). Pri rubežu terjatve gre v njenem bistvu za “prisilno“ cesijo, ne za “prisilno“ zastavno pravico. Določba tretjega odstavka 107. člena ZIZ ima svoj pomen v tem, da določa trenutek pridobitve upnikove ločitvene pravice, s tem pa vrstni red posameznega upnika, ne pa v tem, da bi drugače kot prvi odstavek 107. člena ZIZ določala posledice rubeža denarne terjatve.
Ne glede na to bi lahko tožena stranka za izpolnitev odškodninsko odgovarjala, če bi bile za to izpolnjene predpostavke iz 131. člena OZ. Pri presoji utemeljenosti zahtevka na odškodninski podlagi je treba izhajati iz vsebine sklepov, s katerima je prišlo do rubeža terjatve in prenosa v izterjavo. Toženi stranki je bilo s sklepom o rubežu (povsem v skladu s prvim odstavkom 107. člena ZIZ) prepovedano, da poravna terjatev dolžnici, družbi A. Če bi tožena stranka prostovoljno poravnala terjatev družbi A., bi njeno ravnanje nasprotovalo prepovedi iz sodne odločbe in bi bilo zato protipravno. Tožena stranka pa ni ravnala v nasprotju z ZIZ oziroma sklepom o rubežu, njena izpolnitev ni bila prostovoljna, ampak prisilna. Podlago je imela v sklepu o izvršbi in odredbi sodišča, po katerih je ravnala in morala ravnati banka kot dolžničina dolžnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013053
ZZZDR člen 12, 51, 51/2. SPZ člen 48. ZPP člen 13, 13/2, 285, 337, 337/1.
premoženjska razmerja med zunajzakonskimi partnerji - pravna podlaga tožbenega zahtevka - neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj v nepremičnino - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vlaganje v nepremičnino tretjega - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - delež izvenzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju - izplačilo deleža pred delitvijo skupnega premoženja - predhodno vprašanje - odpravljiva nesklepčnost tožbe - dopolnitev izvedenskega mnenja - predujem za izvedensko mnenje - nedovoljene pritožbene novote - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
V sporu, ko eden od izvenzakonskih partnerjev zahteva povračilo vlaganj v tujo nepremičnino in terjatev v višini povečanja vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj, ki predstavljajo skupno premoženje bivših zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev, tožniku, ki se sklicuje na svoje prikrajšanje (48. člen SPZ), s tožbenim zahtevkom ni potrebno zajeti tudi bivše izvenzakonske partnerke, saj sta bila le toženca tista, ki sta bila obogatena na račun vlaganj (tako kot tudi v konkretnem primeru). Ima pa tožnik pravico do povračila samo tistega dela sporne terjatve, ki ustreza njegovemu deležu na skupnem premoženju. O tem pa je mogoče odločiti (le) kot o predhodnem vprašanju.
Izdelava pisnega mnenja, njegove dopolnitve zaradi pripomb strank, kot tudi zaslišanje izvedenca, je enoten dokaz, zato mora plačilo dopolnitve izvedenskega mnenja bremeniti tisto stranko, ki je predlagala dokazovanje z izvedencem. Vendar dopolnitev iz razloga, kot sta ga navajala toženca, ni bila potrebna.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00013552
OZ člen 131, 131/1, 132, 174, 179.
zavarovanje splošne civilne odgovornosti - pogodbeno zavarovanje odgovornosti - zavarovalna polica - krivdna odškodninska odgovornost - vzrok padca - padec z lestve - poškodba pri padcu z lestve - delo na naslonski lestvi - poškodba ledveno križne hrbtenice - prijava škode zavarovalnici - razhajanje v izjavah prič - premoženjska in nepremoženjska škoda
Čeprav je šlo za lestev brez napak, ki je imela širšo spodnjo prečko ter se je vedelo, kako oz. kje je prislonjena, lahko tisti, ki na njej stoji, zaradi trka vanjo izgubi ravnotežje in pade. Življenjsko je, da je tožnik zaradi nepričakovanega udarca v lestev izgubil ravnotežje, padel in se poškodoval.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/1, 56/1-3, 56/8, 64, 64/2, 66, 66/1, 67, 67/3.
splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini - ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja
Ker ni izkazano, da bi imel obdolženec kot tujec v Republiki Sloveniji običajno prebivališče in ker od pridobitve njegovega vozniškega dovoljenja Republike Bosne in Hercegovine 30. 6. 2017 še ni minil rok enega leta, v katerem sme tujec z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ tuje države, in ob vzajemnosti (med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino je takšna vzajemnost vzpostavljena) voziti v Republiki Sloveniji tista motorna vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v tujini, obdolženec ni kršil prvega odstavka 66. člena ZVoz-1.
Dejstvo, da je predlagatelj s svojim predlogom za delitev solastnega premoženja nazadnje propadel, je lahko le eden od razlogov, ki vplivajo na stroškovno odločitev, nikakor pa ne edini. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati vse okoliščine primera, tudi ravnanje prvega nasprotnega udeleženca.
Po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za očitek predlagatelju, da je stroške prvega nasprotnega udeleženca povzročil po svoji krivdi ali da so ti stroški nastali po naključju na njegovi strani.
Upnica v pritožbi trdi, da gre v primeru vseh sklepov, ki se nanašajo na njene predloge za oprostitev plačila sodne takse, za isti postopek St 000/2015, ter da bi bilo povsem nelogično, da bi upnica znotraj istega postopka (St 000/2015), v katerem je že bila oproščena plačila sodne takse, nato morala biti znova oproščena plačila sodne takse za drugo procesno dejanje. Vendar pri tem spregleda, da je bila z zgoraj navedenima sklepoma z dne 22. 6. 2017 in 21. 9. 2017 oproščena plačila sodne takse le za dva konkretna pritožbena postopka, in sicer za postopek s pritožbo zoper sklep St 000/2015 z dne 24. 4. 2017 in za postopek s pritožbo zoper sklep St 000/2015 z dne 4. 7. 2017, in ne za plačilo vseh sodnih taks, ki bi jih bila dolžna plačati v tem stečajnem postopku.