Izvedenec je podal pisno izvedeniško mnenje in ga vročil sodišču še v času, ko je imel status sodnega izvedenca, zato je tudi upravičen do nagrade za podano izvedeniško mnenje. Po določbi prvega odstavka 249. člena ZPP pridobi izvedenec pravico do plačila stroškov in nagrade za svoje delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, to je, ko odgovori na vprašanja, ki mu jih je naložilo sodišče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - opravljanje drugega dela
V okviru presoje, ali je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela podana v skladu z zakonom, je sodišče pristojno in dolžno presojati, ali je delodajalčeva odločitev o neuspešnosti poskusnega dela posledica realno ugotovljene neuspešnosti delavca pri delu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. S tem sodišče ne prevzema pristojnosti delodajalca za sprejem poslovnih oziroma kadrovskih odločitev, pač pa vsebinsko presoja, ali je v resnici podan zatrjevani razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar je za presojo njene zakonitosti ključno.
Če delodajalec delavcu odreja vsebinsko druga dela, tako da delavec ne more uspešno opravljati nalog delovnega mesta, za katerega je bilo s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno poskusno delo, delavcu zaradi razlogov na strani delodajalca ni omogočeno, da bi poskusno delo uspešno opravil. V takem primeru redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ne more biti skladna z zakonom.
razveljavitev prodaje nepremičnin - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - procesne kršitve - nestrinjanje z vodenjem postopka - pritožba zoper odredbo
Zahteve pritožnikov, ki se nanašajo na vodenje postopka oziroma sodišču očitajo procesne kršitve, ne predstavljajo zahteve za odpravo nepravilnosti pri izvršbi in odpravi domnevnih procesnih kršitev sodišča ta ni namenjena.
ZIZ predloga za razveljavitev prodaje ne predvideva in razveljavitve prodaje stranka v postopku ne more predlagati. Izvršilni postopek je še v fazi nezaključene prodaje predmeta izvršbe. Ta faza se zaključi s plačilom kupnine. V tej fazi ZIZ predvideva tri možne načine nadaljnjega postopanja sodišča: nepremičnino domakne kupcu (sklepu o domiku sledi sklep o izročitvi); sodišče prodajo razveljavi in določi novo prodajo, če niso izpolnjeni pogoji za izročitev nepremičnine ali izvršbo na nepremičnine ustavi. Šele v primeru sprejema ene od teh odločitev je predvideno opredeljevanje sodišča prve stopnje do zatrjevanih procesnih kršitev ter so zoper navedene odločitve (z izjemo sklepa o domiku) predvidena tudi pravna sredstva. Zaradi sprejete odločitve se še vedno ne ve, kakšen bo rezultat prodajnega postopka. Vse to dejansko pokaže, da so pritožnikova prizadevanja uperjena zoper vodenje postopka prodaje, zoper to pa pritožnik nima niti pritožbe niti zahteve za odpravo nepravilnosti.
objava popravka - objava popravka v ožjem smislu - interes - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin
Tožnik z vsebino zahteve, kot jo uveljavlja, ščiti svoje interese oziroma odgovarja na poseg v svojo sfero. Ali je ta njegova konkretna zahteva hkrati „koristna“ tudi za A. A. in Vlado RS, pa za presojo utemeljenosti njegovega tožbenega zahtevka oziroma pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve ni bistveno. Ta subjekta se v tožnikovi zahtevi ne omenjata, ker bi se hotelo varovati njune pravice (interese), ampak ker sta v navedbah, na katere tožnik odgovarja, tesno (neločljivo) zaobsežena skupaj z njim.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00014327
OZ člen 5, 82, 247. ZPP člen 454, 454/1.
spor majhne vrednosti - nesporno dejansko stanje - izvedba naroka - pogodbena kazen - razlaga pogodbe - načelo vestnosti in poštenja
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je v konkretnem primeru izpolnjen dejanski stan iz prvega odstavka 454. člena ZPP. To pa pomeni, da sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti naroka, četudi ga je tožena stranka zahtevala.
Po presoji višjega sodišča je nedopustna razlaga tožene stranke, da se prepoved iz prvega odstavka 6. člena podizvajalskih pogodb nanaša tudi na toženkine naročnike (oziroma naročnike oseb, s katerimi je tožena stranka lastniško povezana), za katere tožeča stranka ni vedela in tudi ni mogla vedeti. Takšna razlaga je namreč pretirano stroga in neživljenjska ter nasprotuje načelu vestnosti in poštenja (5. člen OZ).
začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - verjetnost obstoja nevarnosti - dokazni standard verjetnosti - slabo finančno stanje - preusmeritev poslovanja - trditveno in dokazno breme
Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve se zahteva verjeten izkaz subjektivne in konkretne nevarnosti. Potrebno je izkazati nevarnost aktivnega delovanja dolžnika v smeri onemogočenja ali oteževanja uveljavljanja terjatve. Objektivna nevarnost ne zadošča.
Dejstva in dokazi, na katere se tožena stranka sklicuje v pritožbi, zbujajo dvom o pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi s pravilnostjo vročitve tožbe s pozivom toženi stranki v odgovor. Glede na posledice, ki jih ima zamudna sodba, ne sme biti nobenih pomislekov, ali so pogoji iz 1. do 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni. Tožena stranka namreč v pritožbi zatrjuje, da podpis na povratnici ni podpis nobenega od delavcev tožene stranke in v dokaz predloži izjavo z njihovimi podpisi.
Dejstvo, da je bil tožnik z zadnjim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil 18. 4. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj, saj rok za umik tožbe ni določen ne v ZDSS-1 ne v ZPP.
Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
ZPP člen 155.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15.
odločitev o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta - potrebni pravdni stroški
Pritožba se neutemeljeno zavzema za to, da bi se tožniku za drugo pripravljalno vlogo priznalo le 50 točk za delni umik, saj je v tej vlogi tožnik odgovarjal na navedbe tožene stranke, ki je šele po vložitvi te vloge pripoznala preostanek tožbenega zahtevka. Glede na to je drugo pripravljalno vlogo tožnika treba šteti za potrebno za postopek.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - stvarna napaka izvajalca storitve - znižanje kupnine - nasprotna tožba - odškodninski zahtevek - pomanjkljiva trditvena podlaga - neizvedba dokaza - prepozne navedbe - nedovoljeni pritožbeni razlogi - vzročna zveza
Glede neizvedbe dokaza z zaslišanjem priče B. B. in A. A., kar tožena stranka v pritožbi graja, višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izvedbo teh dveh dokazov zavrnilo, ker je dejstva, ki naj bi jih ti dve priči potrdili, štelo za dokazana že na podlagi drugih izvedenih dokazov. To pa je ustavno dopusten razlog za zavrnitev dokaznega predloga.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Dejstvo, da je bil tožnik z zadnjim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil 31. 5. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj, saj rok za umik tožbe ni določen ne v ZDSS-1 ne v ZPP.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - spregled pravno relevantnih dejstev
Ker je sodišče prve stopnje očitno spregledalo (pravno odločilne) navedbe tožeče stranke, ji je odvzelo možnost obravnave pred sodiščem. S tem je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je bila druga pripravljalna vloga tožene stranke podana že po odločitvi sodišča prve stopnje, je sodišče prve stopnje utemeljeno pri svoji odločitvi ni upoštevalo.
ZPP člen 343, 343/4. ZD člen 11, 11/1, 32, 126, 128, 163, 175.
zapuščinski postopek - pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju - stranka zapuščinskega postopka - položaj stranke v zapuščinskem postopku - zakoniti dedič - zakonec - dedna nevrednost - pravica iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - Omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Med druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine v smislu 175. člena ZD, štejejo zlasti tiste osebe, ki uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja (v širšem pomenu besede), na primer tisti, ki skrbijo za izpolnitev nalogov in vse tiste osebe, ki zahtevajo izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja.
aktivna legitimacija - večstanovanjska stavba - etažna lastnina - stroški skupnih delov stavbe - ogrevanje - odklop iz skupnega sistema ogrevanja
Posamezni etažni lastnik se z odjavo iz sistema daljinskega ogrevanja ne more razbremeniti skupnega stroška, ki je posledica veljavno sprejete odločitve etažnih lastnikov, da se stavba priključi na sistem daljinskega ogrevanja.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - sklepčnost - dejstva v nasprotju z dokazi
Sodišče prve stopnje pri izdaji zamudne sodbe ni upoštevalo določbe 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, deloma pa tudi 3. točke. Po oceni sodišča prve stopnje je za tožnikovo kršitev poziva na delo obstajal utemeljen razlog, ker je tožnik ravnal v skladu z določbo drugega odstavka 52. člena ZVZD-1. Po tej določbi ima delavec pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. VIII Ips 214/2004 z dne 18. 1. 2005 navedlo, da se pravica do odklonitve dela v primeru neposredne nevarnosti za življenje in zdravje delavca in pravica do odsotnosti z dela lahko prekrivata. V določenih primerih se odklonitev dela lahko izvede tudi ali celo samo z dejansko odsotnostjo z dela - delovnega mesta. Vendar bi se sodišče na navedeno določbo lahko oprlo le v primeru, če bi tožnik zatrjeval, da mu je na delovnem mestu grozila konkretna oziroma neposredna nevarnost za zdravje ali življenje, oziroma da so neustrezni delovni pogoji za opravljanje dela trajali po 13. 3. 2017, česar pa ni storil in je tožbeni zahtevek v tem delu nesklepčen.
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 458, 458/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi - neprerekana dejstva - priznana dejstva - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - nedovoljeni pritožbeni razlogi - standard obrazloženosti ugovora - odločitev izvršilnega sodišča v primeru obrazloženega ugovora - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine
Tožena stranka je v predmetnem postopku vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem je navedla le, da tožeči stranki ničesar ne dolguje, da ji vtoževana verodostojna listina ni poznana in da z njo ne razpolaga ter predlagala zaslišanje njenega zakonitega zastopnika. Tak ugovor se v izvršilnem postopku šteje za obrazložen ugovor, zaradi česar je izvršilno sodišče izdalo sklep, s katerim je razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. Ker se v tem primeru predlog za izvršbo šteje kot tožba, je bila tožeča stranka pozvana, da jo dopolni. V dopolnitvi je tožeča stranka celovito pojasnila in konkretizirala vsa pravno relevantna dejstva v zvezi s temeljem in višino vtoževane terjatve, za svoje trditve pa je tudi predlagala dokaze, vendar tožena stranka na to vlogo ni odgovorila. In glede na to, da so bile tudi njene prejšnje ugovorne navedbe pavšalne in nekonkretizirane, in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da dejstva, s katerimi tožeča stranka utemeljuje tožbeni zahtevek, niso sporna oziroma se štejejo za priznana.
KPJS člen 46.. ZObr člen 97e.. ZSSloV člen 59, 59/3.
dodatek za stalno pripravljenost - javni uslužbenec - vojak
Pripadniki odzivne sile so se morali odzvati v delovnem času najkasneje v dveh urah oziroma v štirih urah izven delovnega časa od sprejema ukaza. Tožnik se je tako po prejemu ukaza bil dolžan zglasiti na delovnem mestu, kar pomeni, da je bil dejansko v stalni pripravljenosti in je zato upravičen do plačila dodatka za stalno pripravljenost.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. ZPP člen 213, 287, 287/1, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zavrnitev dokaznega predloga - pisna izjava priče - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagala tožnica, in ni navedlo razlogov za takšno odločitev oziroma, je navedlo za to napačen razlog. To predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožnici zaradi navedenega nezakonitega postopanja ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00013745
OZ člen 336, 336/1, 349, 349/1, 352, 352/3. ZPP člen 155, 155/1, 458, 458/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
spor majhne vrednosti - ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena - nedovoljeni pritožbeni razlogi - gospodarska pogodba - poslovna odškodninska odgovornost - zastaranje - začetek teka zastaranja - zastaralni rok - obrazloženost stroškovne odločitve - potrebni stroški
Odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti (tretji odstavek 352. člena OZ). V konkretnem primeru gre za obveznost iz gospodarske pogodbe, zato je treba uporabiti prvi odstavek 349. člena OZ, ki določa, da terjatve iz gospodarskih pogodb, kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi s temi pogodbami, zastarajo v treh letih. Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je tožeča stranka imela pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 336. člena OZ), pri čemer datum, od katerega je treba šteti zastaranje, ne more nastopiti, preden je tožena stranka sploh zvedela za morebitni nastanek škode.
Kar se tiče očitka o (ne)potrebnosti nagrade po tarifni št. 39 pritožbeno sodišče pojasnjuje, da tožena stranka vse do prvega naroka za glavno obravnavo pooblaščenca ni imela. Zato se je med postopkom postavljeni pooblaščenec moral na narok pripraviti s pregledom dokumentacije (po tarifni številki 39/2 - 100 točk) in posvetom/poročilom stranki (po tarifni številki 39 - 50 točk), zaradi česar so bili ti stroški potrebni.