CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00013911
ZPP člen 7, 286, 286/1, 286/4, 286/5.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije (bolnice) - protipravno ravnanje - kršitev pojasnilne dolžnosti - prekluzija - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - navajanje dejstev po prvem naroku za glavno obravnavo - predlaganje novih dokazov po prvem naroku za glavno obravnavo - pogoj nekrivde - pravica do izjave - razpravno načelo
Sistem prekluzij je predpisan z namenom pospešitve in koncentracije postopka ter varstva pravic stranke do sojenja v razumnem roku. Od strank zahteva procesno disciplino, saj terja skrbno pripravo na sodni postopek in strankam samim nalaga odgovornost za zbiranje procesnega gradiva. Vendar pa sodišče prekluzij ne sme razlagati tako togo, da bi njihova uporaba ogrozila vsebinsko pravilno odločanje v zadevi. Zaradi različnosti procesnih položajev vsak konkretni primer terja iskanje ustreznega ravnovesja med namenom prekluzij in razlago krivde po četrtem odstavku 286. člena ZPP.
POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00013054
ZZK-1 člen 234, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica v pričakovanju - veriga pravnih poslov, ki izkazujejo prenos - izpolnjevanje pogojev za vpis - učinkovanje ex tunc - izbrisna tožba - pravočasnost navedb in dokazov - prekluzija - nevpisana lastninska pravica - prisilna hipoteka - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je namenjen sodnemu konstitutiranju razpolaganega stvarnopravnega posla, ki je bil nekoč že veljavno sklenjen, stranke pa z listino o tem poslu ne razpolagajo več. Glede na sam smisel in naravo vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek prvega sodišča o ex tunc učinkovanju sklepa o vzpostavitvi listine. Vzpostavljajo se namreč listine, ki so v preteklosti že obstajale, vendar so uničene oziroma izgubljene. Zato je zmotno razlogovanje pritožbe o nedopustnosti enačenja vzpostavitve listine z njenim dejanskim obstojem v preteklosti. Takšno razlogovanje nasprotuje duhu določbe 234. člena ZZK-1, ki ureja vzpostavitev zemljiškoknjižne listine. Tako je pravilen zaključek prvega sodišča, da je tožnik na dan pridobitve toženčevih prisilnih hipotek imel lastninsko pravico v pričakovanju, saj kljub zemljiškoknjižnemu postopku za vzpostavitev listine – odločitev sodišča je učinkovala ex tunc – ni potreboval nobene konstitutivne izjave volje zemljiškoknjižnega lastnika.
Lastninska pravica nevpisanega pravnoposlovnega pridobitelja nepremičnine ima prednost pred zastavno pravico upnika, ki je pridobljena v postopku izvršbe ali zavarovanja.
Ni utemeljenega razloga, da določba prvega odstavka 243. člena ZZK-1 ne bi urejala tudi spornih vknjižb, ki temeljijo na odločbi državnega organa. Tretji odstavek 243. člena ZZK-1 je uporabljiv v primerih, ko je tudi tožnik sodeloval v postopku izdaje odločbe, ki je bila podlaga za sporno vknjižbo. Določba se nanaša le na osebo, na katero se raztezajo subjektivne meje pravnomočnosti odločbe, ki je podlaga za sporno vknjižbo. Ker tožnik ni bil stranka izvršilnih postopkov oziroma postopkov zavarovanja, določilo 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1 za obravnavani primer ni uporabljivo. Marveč je glede na opisane okoliščine treba uporabiti določbo prvega odstavka 243. člena ZZK-1.
Kot izhaja iz poročil izvršitelja z dne 12. 5. 2017 v spisu, je njegov pomočnik 11. 5. 2017 med 16.20 in 16.35 uro poskusil opraviti rubež na sedežu prvega dolžnika v C. in ugotovil, da je na naslovu neznan. Glede na dovoljeno izvršbo zoper solidarna dolžnika, je pomočnik izvršitelja utemeljeno poskusil opraviti rubež na naslovu drugega dolžnika. Za to ni potreboval upnikovega predloga za opravo ponovnega rubeža, kot je zmotno razlogovalo sodišče prve stopnje, saj ni šlo za ponovni rubež, ampak za prvi rubež pri drugem dolžniku, predlog pa je bil zajet v dovolitvi izvršbe. Neracionalno bi bilo, če bi za tisti dan zaključil z opravo izvršilnih dejanj in čakal na navodila upnika kje naj opravi rubež pri prvem dolžniku (II. točka izreka sklepa).
V tem primeru gre za opravo dveh rubežev, ki sta se opravljala na različnih krajih za dva različna dolžnika. Zato so bili stroški dveh poskusov rubežev potrebni za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00012952
OZ člen 131, 147, 153, 153/3, 171, 171/1, 186, 186/1. ZDR člen 184. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost - odgovornost zavarovalnice - direktna tožba zoper zavarovalnico - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom - prispevek oškodovanca - skrbnost oškodovanca - skrbnost ravnanja - opustitev dolžnega ravnanja - deljena odgovornost - delna razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti - nevarna dejavnost - nevarna stvar - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena pravno relevantnih izvedenih dokazov
Presoja deljene odgovornosti v luči 171. člena OZ je drugačna od presoje delne razbremenitve odgovornosti imetnika nevarne stvari v smislu tretjega odstavka 153. člena OZ. Če toženkin zavarovanec odgovarja po načelu objektivne odgovornosti, so njegove krivdne opustitve pomembne, ker jih je treba upoštevati ob presoji deleža tožnikovega soprispevka po tretjem odstavku 153. člena OZ. Pri tej presoji mora sodišče tehtati med stopnjo povečane nevarnosti in morebitnimi neskrbnimi ravnanji oziroma opustitvami obratovalca ter oškodovanca, ki so v pravno relevantni vzročni zvezi z nastankom škode. Pri presoji po 171. členu OZ pa sodišče tehta le med neskrbnimi ravnanji oziroma opustitvami povzročitelja škode in oškodovanca
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - izkaz verjetnosti pravice, ki preprečuje izvršbo - vročitev ugovora tretjega upniku - nepremičnina - prekarij - zaupnost razmerja med pogodbenikoma - prodaja nepremičnin - preklic prekarija
Če tretji svoje pravice na predmetu izvršbe ne izkaže s stopnjo verjetnosti, njegovega ugovora sodišče upniku ne vroči v odgovor. Vendar pa, če sodišče to vseeno stori, navedeno sodišča ne odveže obveznosti, da ob poznejši ugotovitvi, da pravica ni verjetno izkazana, šteje, da ugovor ni utemeljen in ugovor zavrne.
Prekarija ni mogoče primerjati niti s podzakupom ali najemom oziroma zakupom oziroma določb o podzakupu ali najemu in zakupu ni mogoče smiselno uporabljati v primeru prekarija, saj gre pri prekariju za podvrsto posodbene pogodbe, katere značilnost je neodplačnost in, kar je bistveno, zaupnost razmerja. Zaupnost takega razmerja ni enostranska, temveč zadeva obe stranki. Tako kot izposojevalec ne sme prepustiti rabe tretji osebi brez dovoljenja posodnika, tudi ni mogoče šteti, da posodbena pogodba oziroma prekarij kot podvrsta posodbene pogodbe veže še koga drugega, kot stranke pogodbe. Navedeno pa pomeni, da novega lastnika stvari ni mogoče siliti, da v tako razmerje vstopi ali šteti, da ga veže prekarij, podeljen s strani prejšnjega lastnika, ki bi ga moral preklicati. S prodajo nepremičnine je prekarij prenehal po naravi stvari.
priposestvovanje - družbena lastnina - ugotovitev lastninske pravice - prenos pravice uporabe - ureditev zemljiškoknjižnega stanja - gradnja na tujem - lastninjenje družbene lastnine - tek priposestvovalne dobe - dobrovernost posestnika - pomanjkljiva dokazna ocena
Če je bilo zemljišče do konca graditve v družbeni lastnini, graditelj ni mogel pridobiti lastninske pravice, četudi je kasneje (ko je bil gradbeni objekt že zgrajen) zemljišče prenehalo biti družbena lastnina.
Posplošeno stališče sodišča prve stopnje, da je priposestvovalna doba prenehala teči s toženčevo pridobitvijo lastninske pravice dne 18. 5. 2007, je materialnopravno zmotno. Vpliv spremembe lastništva na tek priposestvovalne dobe je odvisen od okoliščin konkretnega primerna, ki pa jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
Ker se za priposestovanje lastninske pravice zahteva lastniška posest, je sodišče prve stopnje pravilno zožilo definicije dobre vere na osebo, ki ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik stvari.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00013552
OZ člen 131, 131/1, 132, 174, 179.
zavarovanje splošne civilne odgovornosti - pogodbeno zavarovanje odgovornosti - zavarovalna polica - krivdna odškodninska odgovornost - vzrok padca - padec z lestve - poškodba pri padcu z lestve - delo na naslonski lestvi - poškodba ledveno križne hrbtenice - prijava škode zavarovalnici - razhajanje v izjavah prič - premoženjska in nepremoženjska škoda
Čeprav je šlo za lestev brez napak, ki je imela širšo spodnjo prečko ter se je vedelo, kako oz. kje je prislonjena, lahko tisti, ki na njej stoji, zaradi trka vanjo izgubi ravnotežje in pade. Življenjsko je, da je tožnik zaradi nepričakovanega udarca v lestev izgubil ravnotežje, padel in se poškodoval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013046
OZ člen 336, 336/1, 779, 779/1. ZPP člen 8, 215.
vrnjeno premoženje - dogovor o nagradi - dogovor o delitvi zapuščine - skrbnik vrnjenega premoženja - procesni pobot - dokazna ocena - dokazno breme - trditveno in dokazno breme - pravilo o dokaznem bremenu - ocena verodostojnosti priče - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - pomanjkljiva dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je na podlagi presoje izvedenih dokazov zaključilo, da toženec svojih trditev o dogovoru, da se nagrada poračunava takrat, ko bo vrnjeno vso premoženje, ni dokazal, zaradi česar je glede vprašanja zapadlosti sledilo toženkinim trditvam. Zakaj tak „avtomatizem“ sledeč ugotovitvi, da toženec svojemu dokaznemu bremenu ni zadostil, ni na mestu, je Vrhovno sodišče RS pojasnilo v 19. točki obrazložitve sklepa z dne 15. 3. 2018. Prav tako je v tem istem okviru poudarilo, da je bilo tudi na tožnici dokazno breme glede vsebine dogovora, kot ga je zatrjevala, kakor tudi, da bi moralo zato sodišče na podlagi dokazanosti ugotoviti dejstvo, da je bilo dogovorjeno sprotno plačilo nagrade (ne pa da je takšen zaključek naredilo na podlagi ugotovitve, da toženec svojih trditev ni izkazal). Ker tega sodišče prve stopnje v okviru svoje odločbe na omenjeni način ni ugotavljalo (oziroma presojalo tožničinih trditev), je že to dejstvo narekovalo njeno razveljavitev v izpodbijanem delu.
ZS člen 114, 114/1, 114/2, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-50. ZUODNO člen 2, 2-146. ZPP člen 25, 25/1.
izrek o nepristojnosti sodišča po uradni dolžnosti - odstop zadeve drugemu sodišču - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč - sodni okraj - katastrska občina
Na podlagi tretjega odstavka 114. člena ZS je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker vlada na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 114. člena ZS ni sprejela uredbe, ki bi določila, katere katastrske občine spadajo v območje posameznega okrajnega sodišča, se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve tega zakona (prvi odstavek 24. člena ZS-H).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013531
ZKP člen 339, 339/1. KZ-1 člen 62, 62/2.
dopustnost pritožbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - posebni pogoj - plačilo preživnine
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe. Navedeni razlogi in stališča tudi v obravnavanem primeru po oceni pritožbenega sodišča glede na dejstvo, da je bila z izpodbijano odločitvijo prekršena pravica ml. oškodovanke oziroma njene zakonite zastopnice, dajejo utemeljeno podlago za sklep, da je pritožba pooblaščenca dovoljena. Utemeljujejo pritožbene navedbe, da je odločitev sodišča prve stopnje vsaj preuranjena. V ponovljenem postopku bo zato moralo v zvezi z zagovorom obsojenca o nezmožnosti izpolnitve posebnega pogoja izvesti dokaze, ki bi takšno izpovedbo obsojenega morebiti lahko potrdili, sicer pa sprejeti drugačno odločitev.
ZFPPIPP člen 407, 407/1, 408, 408/1, 409, 409/1, 410, 410/1.
postopek osebnega stečaja - sklep o odpustu obveznosti - izrek sklepa - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - nedovoljena pritožba - pojasnjevalna dolžnost sodišča - laična pritožba - pravni interes za pritožbo
Pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izrek in obrazložitev pisnega sklepa, če v izreku sklepa ni vsebovana nobena odločitev sodišča. Brez ugotovitve premoženja, ki še spada v stečajno maso, in ki bo predmet razdelitve po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, zapis v izreku sklepa, da se terjatve upnikov lahko plačajo iz premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso v skladu s 410. členom ZFPPIPP, ne predstavlja odločitve sodišča. Zato dolžnica z navedbami v pritožbi, kaj po njenem stališču ne spada v stečajno maso, ne more pri pritožbenem sodišču doseči odločitve o obsegu stečajne mase iz katere bodo lahko upniki poplačani po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.
Iz navedb dolžnice v ugovoru je razbrati, da je dolžnica nezadovoljna z informacijami, ki jih ima o poteku postopka, iz odgovora upraviteljice pa, da dolžnica ne pozna instituta odpusta obveznosti. V takem primeru mora sodišče laični dolžnici posvetiti posebno pozornost pojasnjevanja, saj ima v postopku, v katerem sodišče odloča o unovčenju premoženja dolžnice in o razdelitvi stečajne mase upnikom dolžnice, dolžnica pravico vedeti, kaj še spada v stečajno maso po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti in v kakšni višini so upnikom stečajne dolžnice (glede na poplačilo njihovih terjatev iz unovčenega premoženja stečajne dolžnice) odpuščene obveznosti, oziroma za koliko upraviteljica predvideva, da bodo še poplačane terjatve upnikov iz premoženja stečajne dolžnice, ki do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti spada v stečajno maso, a še ni bilo unovčeno, če za tako premoženje stečajna upraviteljica ve. Navedene informacije bo morala upraviteljica navesti v rednem poročilu, zaenkrat pa jih še ni. Zato na podlagi podatkov v spisu pritožbeno sodišče dolžnici ne more podati odgovorov na vsa njena vprašanja, dolžno pa ji jih bo glede na vsebino ugovora podati sodišče prve stopnje na podlagi poročila stečajne upraviteljice.
omejitev teka obresti - ne ultra alterum tantrum - načelo formalne legalitete - časovne meje pravnomočnosti
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za omejitev teka zakonskih zamudnih obresti za čas po 1. 1. 2002, saj je v izvršilnem naslovu določno naložena obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti od 1. 1. 1998 do 31. 12. 2006 in od 1. 1. 2007 dalje, torej je izrecno naloženo plačilo zakonskih zamudnih obresti tudi po 1. 1. 2002.
Pritožbi ni mogoče odreči pravilnosti tudi, ko opozarja na nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih, to je tistih, ki so bila podlaga za presojo sodišča prve stopnje o obdolženčevi zmožnosti plačila preživnine za oba otroka v času, ko je prejemal dohodke.
Sodišče prve stopnje je presojalo tudi subjektivno nevarnost, ker jo je upnica zatrjevala kot vzrok nevarnosti bodoče nemožnosti izvršbe, kar je kot posledica objektivno dejstvo.
ZD člen 2, 33, 138, 208, 210, 212. ZZZDR člen 12, 51. OZ člen 618.
spor o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - delni sklep o dedovanju - izločitev gospodinjskih predmetov - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - predmet dedovanja - avtorske pravice - dedna izjava - nepreklicnost dedne izjave - pravica uporabe groba - najemno razmerje
V primeru 33. člena ZD gre za izločitev predmetov po sili zakona, zato je trditveno in dokazno breme praviloma na tistem, ki meni, da ni podlage za izločanje.
Sodna praksa in pravna teorija stojita na stališču, da je zapuščinski postopek enoten in samostojen. Namen zapuščinskega postopka je, da se ugotovi, kaj tvori zapuščino in kdo so njegovi dediči. Zato zapuščine ni moč razdeliti z delnim sklepom o dedovanju, ker je po 210. členu ZD sodišče vedno dolžno prekiniti postopek in stranke napotiti na pravdo, če obstaja spor, ali določeno premoženje sodi v zapuščino. Iz tega razumljivo sledi, da je treba razčistiti vsa sporna vprašanja, ki se nanašajo na dedovanje, in je šele nato mogoče izdati sklep o dedovanju.
Predmet dedovanja so lahko tudi pravice zapustnika iz najemne pogodbe za grob.
Ker navedba razlogov za oprostitev ni obvezna sestavina izreka te vrste sodbe (četrti odstavek 364. člena ZKP). Povzemanje izpovedb prič, ni pogoj za zahtevano opredelitev sodišča do odločilnih dejstev.
ZPP člen 286b, 286b/2. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2. SPZ člen 45, 45/1.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepozno grajanje kršitev postopka - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - priposestvovalna doba - dobroverna lastniška posest
Ker je pritožnik vedel, da sodišče prve stopnje pravdnih strank ni zaslišalo, ker je prebralo njuni pisni izjavi, je bil razlog za neizvedbo neposrednega zaslišanja strank pritožniku takoj znan. Zatrjevano kršitev pravil postopka bi lahko uveljavljal že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker tega ni storil, je taka pritožbena graja prepozna.
Pritožnik je tožbo za ugotovitev lastninske pravice temeljil na priposestvovanju. Sodišče prve stopnje mu je pravilno odgovorilo, da ni izpolnjen pogoj za pridobitev lastninske pravice na originarni način, zgolj ta pa je v tej pravdi pomemben način pridobitve lastninske pravice.
Neprerekana ugotovitev je, da bi se desetletno priposestvovalno obdobje izteklo 10. 5. 2004, če bi bil pritožnik dobroverni lastniški posestnik. To pa ni bil, ker je bila ves ta čas, to je od 31. 12. 1991 pa vse do 7. 3. 2008, v zemljiški knjigi zaznamovana prepoved obremenitve in odsvojitve nepremičnin. Sedanje stanje posesti ni pomembno, ker se je 7. 5. 2014 nad toženo stranko začel postopek osebnega stečaja.
Niso podani pogoji za obravnavanje prepozne pritožbe po določbi tretjega odstavka 173. člena ZD, po kateri lahko sodišče druge stopnje upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep. Ker obe pritožbi želita kot predmet dedovanja po pokojnem tudi tri parcele, za katere iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da nista last pokojnika, ampak v solastnini tretjih oseb, bi bile s tem lahko prizadete njihove pravice.
prepozna pritožba - obravnavanje prepozne pritožbe - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku - izjema - prizadet interes - predmet dedovanja - lastnik nepremičnin - nepremičnina v solasti tretjih oseb
Niso podani pogoji za obravnavanje prepozne pritožbe po določbi tretjega odstavka 173. člena ZD, po kateri lahko sodišče druge stopnje upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep. Ker obe pritožbi želita kot predmet dedovanja po pokojnem tudi tri parcele, za katere iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da niso last pokojnika, ampak v solastnini tretjih oseb, bi bile s tem lahko prizadete njihove pravice.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti - poseg v čast in dobro ime - žaljiva vloga - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - višina denarne odškodnine - dokazna ocena
Odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti.