IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00014330
ZIZ člen 107, 107/1, 107/3, 114, 120, 120/1, 120/3, 123. OZ člen 131. SPZ člen 180. ZFPPIPP člen 19, 279, 279/1.
rubež in prenos terjatve v izterjavo - rubež terjatve - sklep o rubežu terjatve - prenos terjatve v izterjavo - aktivna procesna legitimacija - zastavna pravica na terjatvi - ločitvena pravica - vrstni red poplačila upnikov - prenehanje obveznosti - odškodninska odgovornost - nedopustno ravnanje - vzročna zveza - pravnomočen sklep o izvršbi
V prvem odstavku 107. člena ZIZ povsem jasno določa, da je dolžnikovemu dolžniku prepovedano poravnati terjatev dolžniku (ne pa, da jo sme veljavno izpolniti le zastavnemu upniku, kar je kasneje in drugače za primer zastavne pravice uredil 180. člen SPZ). Pri rubežu terjatve gre v njenem bistvu za “prisilno“ cesijo, ne za “prisilno“ zastavno pravico. Določba tretjega odstavka 107. člena ZIZ ima svoj pomen v tem, da določa trenutek pridobitve upnikove ločitvene pravice, s tem pa vrstni red posameznega upnika, ne pa v tem, da bi drugače kot prvi odstavek 107. člena ZIZ določala posledice rubeža denarne terjatve.
Ne glede na to bi lahko tožena stranka za izpolnitev odškodninsko odgovarjala, če bi bile za to izpolnjene predpostavke iz 131. člena OZ. Pri presoji utemeljenosti zahtevka na odškodninski podlagi je treba izhajati iz vsebine sklepov, s katerima je prišlo do rubeža terjatve in prenosa v izterjavo. Toženi stranki je bilo s sklepom o rubežu (povsem v skladu s prvim odstavkom 107. člena ZIZ) prepovedano, da poravna terjatev dolžnici, družbi A. Če bi tožena stranka prostovoljno poravnala terjatev družbi A., bi njeno ravnanje nasprotovalo prepovedi iz sodne odločbe in bi bilo zato protipravno. Tožena stranka pa ni ravnala v nasprotju z ZIZ oziroma sklepom o rubežu, njena izpolnitev ni bila prostovoljna, ampak prisilna. Podlago je imela v sklepu o izvršbi in odredbi sodišča, po katerih je ravnala in morala ravnati banka kot dolžničina dolžnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013053
ZZZDR člen 12, 51, 51/2. SPZ člen 48. ZPP člen 13, 13/2, 285, 337, 337/1.
premoženjska razmerja med zunajzakonskimi partnerji - pravna podlaga tožbenega zahtevka - neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj v nepremičnino - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vlaganje v nepremičnino tretjega - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - delež izvenzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju - izplačilo deleža pred delitvijo skupnega premoženja - predhodno vprašanje - odpravljiva nesklepčnost tožbe - dopolnitev izvedenskega mnenja - predujem za izvedensko mnenje - nedovoljene pritožbene novote - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
V sporu, ko eden od izvenzakonskih partnerjev zahteva povračilo vlaganj v tujo nepremičnino in terjatev v višini povečanja vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj, ki predstavljajo skupno premoženje bivših zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev, tožniku, ki se sklicuje na svoje prikrajšanje (48. člen SPZ), s tožbenim zahtevkom ni potrebno zajeti tudi bivše izvenzakonske partnerke, saj sta bila le toženca tista, ki sta bila obogatena na račun vlaganj (tako kot tudi v konkretnem primeru). Ima pa tožnik pravico do povračila samo tistega dela sporne terjatve, ki ustreza njegovemu deležu na skupnem premoženju. O tem pa je mogoče odločiti (le) kot o predhodnem vprašanju.
Izdelava pisnega mnenja, njegove dopolnitve zaradi pripomb strank, kot tudi zaslišanje izvedenca, je enoten dokaz, zato mora plačilo dopolnitve izvedenskega mnenja bremeniti tisto stranko, ki je predlagala dokazovanje z izvedencem. Vendar dopolnitev iz razloga, kot sta ga navajala toženca, ni bila potrebna.
Sodišče prve stopnje je presojalo tudi subjektivno nevarnost, ker jo je upnica zatrjevala kot vzrok nevarnosti bodoče nemožnosti izvršbe, kar je kot posledica objektivno dejstvo.
Okoliščina, da gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov, ki ima za posledico tudi posebni plačni režim, ne vpliva na posebno razumevanje pravice do tedenskega počitka, sploh pa ne na način, da pripadniki že v osnovi te pravice ne misijah ne bi imeli. Enako pravice do tedenskega počitka oziroma upravičenja do plačila odškodnine v primeru, da ta pravica ni zagotovljena ne izključuje zagotovitev misijskega dopusta oziroma odsotnosti v trajanju 96 ur.
Začetek postopka predhodnega vprašanja pred Sodiščem EU s strani nižjih sodišč je fakultativne narave. V predmetni zadevi pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropske unije.
Po oceni pritožbenega sodišča bi sicer zunajobravnavni senat, glede na dejstvo, da je odločal o ugovoru zoper obtožnico, moral sprejeto odločitev opreti oziroma utemeljiti z določbo drugega odstavka 277. člena ZKP, saj lahko po določilih 352. člena ZKP zavrže obtožnico le sodeči senat med glavno obravnavo oziroma po njej. V taki oziroma obravnavani procesni situaciji je zato za presojo dovoljenosti pritožbe in upravičencev do pritožbe zoper odločbo zunajobravnavnega senata potrebno uporabiti določbo 283. člena ZKP in ne splošno določbo 399. člena ZKP glede pritožbe zoper sklep.
Prvi odstavek 283. člena ZKP določa, da se zoper odločbo senata iz 277. člena tega zakona lahko pritožita tožilec in oškodovanec. Obdolženec torej ni naveden med upravičenci do pritožbe, ker praviloma nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper tak sklep. Le povsem izjemoma bi lahko obdolženec imel pravni interes, da s pritožbo doseže drugačno, zanj še ugodnejšo odločitev, npr. ustavitev kazenskega postopka, namesto zavrženja obtožnega akta.
Upnica v pritožbi trdi, da gre v primeru vseh sklepov, ki se nanašajo na njene predloge za oprostitev plačila sodne takse, za isti postopek St 000/2015, ter da bi bilo povsem nelogično, da bi upnica znotraj istega postopka (St 000/2015), v katerem je že bila oproščena plačila sodne takse, nato morala biti znova oproščena plačila sodne takse za drugo procesno dejanje. Vendar pri tem spregleda, da je bila z zgoraj navedenima sklepoma z dne 22. 6. 2017 in 21. 9. 2017 oproščena plačila sodne takse le za dva konkretna pritožbena postopka, in sicer za postopek s pritožbo zoper sklep St 000/2015 z dne 24. 4. 2017 in za postopek s pritožbo zoper sklep St 000/2015 z dne 4. 7. 2017, in ne za plačilo vseh sodnih taks, ki bi jih bila dolžna plačati v tem stečajnem postopku.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 105a, 105a/1, 212.
olajšave pri plačilu sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - smiselna uporaba določb ZPP - trditveno in dokazno breme - predpostavke za oprostitev plačila sodnih taks - ogrožanje dejavnosti - odlog plačila sodne takse - unovčenje premoženja - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - nedovoljene pritožbene novote - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - pravica do pravnega sredstva
Stranka, ki želi olajšavo pri plačilu sodne takse, nosi trditveno in dokazno breme, da je njeno likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje takšno, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti. Zato mora stranka, v kolikor razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Brez pravočasnih in konkretnih navedb o nezmožnosti unovčitve premoženja stranke, njen predlog za oprostitev plačila sodne takse ne more biti uspešen.
Stranko je mogoče plačila sodnih taks oprostiti le ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev, pri čemer je trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja teh pogojev na stranki oziroma predlagatelju, če pa ta trditvenemu in dokaznemu bremenu glede izpolnjevanja teh pogojev ne zadosti, zahtevano plačilo sodne takse ne pomeni nesorazmernega oteževanja in kršitve pravice do pravnega sredstva.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2, 20a, 20a/1, 20a/3, 55, 55/1, 55/1-2. ZPotK člen 13. ZPotK-1 člen 15. SPZ člen 142.
potrošniški kredit - razdor kreditne pogodbe - notarski zapis kot izvršilni naslov - izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve - opomin - vročanje opomina - prejemna teorija
Izvršilno sodišče mora v primeru v notarskem zapisu sklenjene potrošniške kreditne pogodbe po uradni dolžnosti ugotoviti, ali je upnik dokazal, ne le da je dolžniku vročil pisno izjavo, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti, temveč tudi nastanek odpoklicnega upravičenja v skladu z določbami zakona, ki ureja potrošniške kredite.
Ne zadošča, da upnik dolžniku opomin, naj obveznost izpolni v dodatnem roku, pošlje (tako imenovana oddajna teorija), temveč mora izkazati vročitev opomina dolžniku (tako imenovana prejemna teorija).
POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00013054
ZZK-1 člen 234, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica v pričakovanju - veriga pravnih poslov, ki izkazujejo prenos - izpolnjevanje pogojev za vpis - učinkovanje ex tunc - izbrisna tožba - pravočasnost navedb in dokazov - prekluzija - nevpisana lastninska pravica - prisilna hipoteka - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je namenjen sodnemu konstitutiranju razpolaganega stvarnopravnega posla, ki je bil nekoč že veljavno sklenjen, stranke pa z listino o tem poslu ne razpolagajo več. Glede na sam smisel in naravo vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek prvega sodišča o ex tunc učinkovanju sklepa o vzpostavitvi listine. Vzpostavljajo se namreč listine, ki so v preteklosti že obstajale, vendar so uničene oziroma izgubljene. Zato je zmotno razlogovanje pritožbe o nedopustnosti enačenja vzpostavitve listine z njenim dejanskim obstojem v preteklosti. Takšno razlogovanje nasprotuje duhu določbe 234. člena ZZK-1, ki ureja vzpostavitev zemljiškoknjižne listine. Tako je pravilen zaključek prvega sodišča, da je tožnik na dan pridobitve toženčevih prisilnih hipotek imel lastninsko pravico v pričakovanju, saj kljub zemljiškoknjižnemu postopku za vzpostavitev listine – odločitev sodišča je učinkovala ex tunc – ni potreboval nobene konstitutivne izjave volje zemljiškoknjižnega lastnika.
Lastninska pravica nevpisanega pravnoposlovnega pridobitelja nepremičnine ima prednost pred zastavno pravico upnika, ki je pridobljena v postopku izvršbe ali zavarovanja.
Ni utemeljenega razloga, da določba prvega odstavka 243. člena ZZK-1 ne bi urejala tudi spornih vknjižb, ki temeljijo na odločbi državnega organa. Tretji odstavek 243. člena ZZK-1 je uporabljiv v primerih, ko je tudi tožnik sodeloval v postopku izdaje odločbe, ki je bila podlaga za sporno vknjižbo. Določba se nanaša le na osebo, na katero se raztezajo subjektivne meje pravnomočnosti odločbe, ki je podlaga za sporno vknjižbo. Ker tožnik ni bil stranka izvršilnih postopkov oziroma postopkov zavarovanja, določilo 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1 za obravnavani primer ni uporabljivo. Marveč je glede na opisane okoliščine treba uporabiti določbo prvega odstavka 243. člena ZZK-1.
ZDR-1 člen 100, 100/1, 100/1-1.. KZ-1 člen 38, 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - pomoč pri kaznivem dejanju
Detektivi so ugotovili, da je v sporni noči več neznanih delavcev toženke odneslo več plastičnih posod z gorivom v tožnikov osebni avtomobil. Tožnik pa je nato zjutraj odpeljal svoje vozilo pred garažo in vanjo iz vozila ročno odnesel več plastičnih posod z gorivom. Izvedeni listinski dokazi in izpovedbe prič tvorijo trdo in logično povezavo ter se med seboj dopolnjujejo tako, da je mogoč zaključek, da so očitki v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi v celoti utemeljeni, in sicer da je tožnik z ugotovljenimi ravnanji storil kršitev po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja pomoči pri tatvini po 204. členu v zvezi z 38. členom KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00013910
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 160. ZKP člen 167, 167/1, 168, 168/3, 169, 169/7.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljiva obdolžitev - preiskava - utemeljen sum - zahteva za preiskavo - umik pritožbe - zavrženje pritožbe - opis kaznivega dejanja - pravna opredelitev - zagovor - dokazna ocena
Pri odločanju o zahtevi za preiskavo sodišče ni vezano na pravno opredelitev kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime, ki jo v zahtevi poda zasebni tožilec.
Kriterij predhodnosti utemeljenega suma, ki se zahteva za uvedbo preiskave, ne pomeni, da mora upravičeni tožilec že v tej procesni fazi dokazno podprto izpodbiti zagovor obdolženke.
pritožba proti sklepu o zavrženju pritožbe - nedovoljena pritožba - pravica do pravnega sredstva - pravica do dvostopenjskega sodnega varstva
Ustavno sodišče RS je že večkrat potrdilo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu URS več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje) ne zagotavlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00013126
ZD člen 61.
oporoka - veljavnost oporoke - neveljavnost oporoke - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - ničnost oporoke - razveljavitev oporoke - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitveni tožbeni zahtevek - oporočna sposobnost zapustnika - sposobnost zapustnika za razsojanje - volja zapustnika - tožba na ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe - ničnost darilne pogodbe - demenca - dokazovanje z izvedencem - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - postavitev novega izvedenca
Izvedenec je pritrdil, da so določene domače razprtije lahko vplivale na zapustnico, niso pa vplivale na njeno bolezensko stanje - demenco. Sfera potencialnih zapustničinih nagibov, ki je posledica odnosov z bližnjimi, nujno najprej predpostavlja, da je zapustnica svojo voljo in nagibe sploh sposobna pravno veljavno izoblikovati. Odsotnost slednjega pa je tisto, kar je zapustnici onemogočalo pravno učinkovito razpolagati s svojim premoženjem, zato so pravni posli nični.
Ker je oporoka v primeru oporočno nesposobnega oporočitelja izpodbojna, je pravilen zahtevek za njeno razveljavitev. Ničnostna sankcija ni v skladu z navedenim pravnim temeljem. Ker opisano med strankama ni bilo sporno, niti nanj ni ustrezno reagiralo sodišče prve stopnje v skladu z materialno procesnim vodstvom, pritožbeno sodišče zaključuje, da zavrnitev tožbenega zahtevka v tej fazi postopka zaradi zavarovanja tožnikove pravice do učinkovitega sodnega varstva ni več dopustna.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00014589
ZDR člen 184, 200, 200/1.. OZ člen 131, 149, 153, 153/3, 171, 171/1.. ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 387, 387/1, 387/1-1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odločba ZPIZ - invalidnost - ustrezno delovno mesto - ravnanje oškodovanca - soprispevek
V primeru, če delodajalec delavcu kljub odločbi ZPIZ o ugotovljeni invalidnosti ne zagotovi opravljanja drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti, krši 1. točko 200. člena ZDR in prvi odstavek 101. člena ZPIZ-1, ki mu takšno ravnanje nalagajo, posledično se ne more nikoli v celoti razbremeniti odgovornosti za škodo, ki delavcu nastane pri opravljanju neustreznega dela.
Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bil škodni dogodek posledica izključno ravnanja tožnika (nedovoljenega posega v stroj na način, da je pri menjavi kolutov z dolgim delom ključa pritisnil na vrteče se polirne kolute), ki ga tožena stranka ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Vendar pa so ugotovitve, na katerih je sodišče prve stopnje utemeljilo ta zaključek, pomembne za presojo tožnikovega soprispevka k nastali škodi.
omejitev teka obresti - ne ultra alterum tantrum - načelo formalne legalitete - časovne meje pravnomočnosti
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za omejitev teka zakonskih zamudnih obresti za čas po 1. 1. 2002, saj je v izvršilnem naslovu določno naložena obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti od 1. 1. 1998 do 31. 12. 2006 in od 1. 1. 2007 dalje, torej je izrecno naloženo plačilo zakonskih zamudnih obresti tudi po 1. 1. 2002.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013301
OZ člen 132, 619, 662, 662/4. ZPP člen 212.
projektantska pogodba - atipična podjemna pogodba - odškodninska odgovornost projektanta - škoda zaradi zaupanja - zavarovanje odgovornosti - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - nastanek škode - odprava škode - zakonita cesija - uveljavljanje napak - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, in tega pritožba ne izpodbija, da tožeča stranka stanovanj z napako nima več v svojem premoženju, saj jih je prodala. Zato se višje sodišče strinja s prvostopenjskim, da lahko škodo predstavlja bodisi razlika v kupnini bodisi stroški iz naslova zahtevkov, ki jih do nje zaradi spornih napak uveljavljajo kupci stanovanj. To pa je tipična škoda zaradi zaupanja, ki je, kot pritožnica sama uveljavlja, posledica premoženjskih razpolaganj stranke, opravljenih na temelju zaupanja, da stvar nima napak.
Tako gradbena kot projektantska pogodba sta podvrsti podjemne pogodbe, le da je gradbena nominatna, projektantska pa atipična in v OZ ni urejena kot posebna vrsta pogodbe.
Ni mogoče pritrditi stališču, da če bi obveljala razlaga sodišča prve stopnje, bi moral naročnik napako vedno prej odpraviti, preden bi od povzročitelja uveljavljal povračilo. Sodišče je jasno napisalo, da se škoda zaradi napake pokaže v manjši vrednosti zgradbe in to je tista škoda, torej manjvrednost stanovanj, ki bi jo morala tožeča stranka izkazati. Zgolj ugotovitev, da ima objekt napako in pridobitev predračuna za njeno odpravo pa temu kriteriju ne ustreza. Ne glede na to, da je škodni dogodek nastal, tožeča stranka predpostavk odškodninske odgovornosti tožene stranke v tem pravdnem postopku ni izkazala.
Če tožeča stranka računov ni plačala, do prikrajšanja oziroma zmanjšanja premoženja na njeni strani sploh ni prišlo in škode torej ni (prim. 132. člen OZ). Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka določno navesti vrsto stroškov, ki jih je že imela z odpravo napak, čeprav so ti nastali po vložitvi tožbe, je zato pravilno, pritožnica pa neutemeljeno navaja, da sta nastanek škode in njena odprava dva različna pravna pojma.
V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka vsa pritlična stanovanja v objektih, v katerih je prišlo do napake, prodala. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je s tem na podlagi četrtega odstavka 662. člena OZ prišlo do prehoda upravičenja do neposrednega uveljavljanja zahtevkov iz naslova napak v projektu iz naročnika na končne kupce stanovanj. Vendar je pravilno navedlo, da naročnik s tem ni izgubil pravice terjati povračila škode zaradi zaupanja, pri kateri pa je prav tako treba izkazati predpostavke odškodninske odgovornosti.
ZKP člen 83, 83/2, 344, 344/1. Ustava Republike Slovenije (1974) člen 29.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - sprememba obtožbe
S tem, ko je okrajni državni tožilec (po prepričanju obrambe nezakonito) obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), na podlagi določb 3. točke drugega odstavka 45. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 430. člena ZKP, razširil še na obdolženega I. K. kot sostorilca, ni z ničemer vplival na zakonitost izvedbe zaslišanj prič in dokazno neoporečnost zapisnikov (o zaslišanju prič ter o glavnih obravnavah), katerih izločitev predlaga zagovornik. V skladu z načeloma neposrednosti in kontradiktornosti bodo vse že zaslišane priče lahko ponovno zaslišane na glavni obravnavi in obdolžencu bo na ta način omogočeno, da jim postavlja vprašanja ter podaja pripombe na njihove izpovedbe. Obdolženčeva pravica do obrambe tako ne bo okrnjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013575
OZ člen 520. SPZ člen 60, 64.
prodajna pogodba - pridržek lastninske pravice - prodaja z lastninskim pridržkom - razpolagalna sposobnost - nedobrovernost pridobitelja - pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe - prenehanje lastninske pravice - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - protipravnost ravnanja
Kljub temu, da to v zakonu ni posebej določeno, se šteje, da kupec, ki ima v posesti stvar, obremenjeno z lastninskim pridržkom, v času do poplačila kupnine ne sme z obremenjeno stvarjo razpolagati kot lastnik, saj pridobi razpolagalno sposobnost šele s pridobitvijo lastninske pravice. Vendar pa se lahko zgodi, da kupec kljub temu ravna v nasprotju s svojo obveznostjo (ne prodati blaga) in razpolaga s stvarjo ter svojemu pogodbenemu partnerju zagotavlja pridobitev lastninske in ne le pričakovalne pravice. Prav ima sicer pritožnica, da nihče ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih ima sam, in da bilo mogoče sklepati, da lahko prodajalec uveljavlja svoj pridržek tudi proti kupčevemu kupcu. Vendar pa to pravilo velja le v zvezi z nedobroverno osebo. Nedobrovernost pa se ne domneva in jo mora dokazati prodajalec. V primeru razpolage s stvarjo je pridobitelj običajno dobroveren. Kupčev kupec v takšnem primeru pridobi lastninsko pravico po pravilih, ki urejajo pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe po 64. členu SPZ. Pri konstrukciji lastninskega pridržka lahko štejemo, da je nelastnik (kupec), ki razpolaga, prejel stvar v posest od lastnika. Zato imetnik lastninskega pridržka (prodajalec) proti dobrovernemu kupčevemu kupcu nima lastninskih zahtevkov. Z nastankom lastninske pravice v korist kupčevega kupca je prodajalčeva lastninska pravice ugasnila, z njo pa je prenehal tudi lastninski pridržek, prodajalec, ki je s takšnim razpolaganjem prikrajšan, pa lahko od kupca zahteva plačilo odškodnine na podlagi kršitve pogodbene obveznosti.
Če je sodba izrečena na podlagi sprejetega priznanja krivde, potem prvostopenjska sodba ni strukturirana po pravilu iz 364. člena ZKP, ampak skladno s šestim odstavkom 285.č člena ZKP.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka roka - motenje posesti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti
Za razliko od rednega postopka je za obnovo postopka v motenjskih pravdah določen le objektivni rok, ki znaša 30 dni in se v vsakem primeru, ne glede na razlog obnove, računa od pravnomočnosti sklepa.
V obravnavani zadevi je bistveno, da je bil zamudni sklep opremljen s klavzulo pravnomočnosti (z datumom 12. 4. 2016), predlog za obnovo postopka pa je bil vložen po poteku omenjenega zakonskega roka, torej 12. 9. 2016. Zamudni sklep se šteje za pravnomočnega, dokler ta učinek ni (ne bo) odpravljen z ustreznim pravnim sredstvom.